STA novice / Na GZS kritično do novega zakona o varstvu potrošnikov

Novi zakon o varstvu potrošnikov nadomešča veljavna zakona o varstvu potrošnikov in o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, prenaša pa določbe treh evropskih direktiv. Kot je 29. septembra v DZ dejal gospodarski minister Matjaž Han, bo zagotavljal visoko raven varstva potrošnikov, ne da bi gospodarstvu nalagal nepotrebna bremena. Uporabljati se bo začel 26. januarja 2023.

Spremembe, ki se nanašajo na pravice in obveznosti v zvezi z novim zakonom, je v četrtek na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) skupaj s sodelavci predstavil Luka Omerzel z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Navzoči so nato ugotovili, da anomalije, na katere je Podjetniško trgovska zbornica opozarjala že v času sprejemanja zakona, niso odpravljene. Podjetja so obremenjena še z dodatnimi obveznostmi, na številna vprašanja pa ni enoznačnega odgovora, so dane sporočili z GZS.

Novi zakon trgovcem nalaga obveznost za odpravo neskladnosti blaga v roku, ki ni daljši od 30 dni oz. dodatnih 15 dni za blago, ki je bolj kompleksno. Prisotni so opozorili, da so bila podjetja v zadnjih dveh letih priča številnim omejitvam in zamudam pri dobavi rezervnih delov, na katere nimajo vpliva. Zato pri tehnično zahtevnih izdelkih marsikdaj ni mogoče odpraviti napake na izdelku. Sankcije in obveznosti za takšne primere se jim tako zdijo nerazumne.

Za dokazovanje, ali je napaka obstajala že v času izročitve blaga, je pri tehničnem blagu marsikdaj potrebna ocena zunanjega strokovnjaka. Navzoči so opozorili, da je strošek takšnega mnenja prevaljen na podjetja, tudi če neodvisni strokovnjak ugotovi, da je do napake na blagu prišlo zaradi nestrokovne vgradnje izdelka, uporabe v nasprotju z navodili za uporabo ipd. Razumno in sorazmerno se jim zdi, da bi strošek bremenil tistega, ki je za napako odgovoren.

Odprto ostaja vprašanje, ali ima potrošnik pravico vrniti blago, ki je narejeno po njegovih natančnih navodilih in prilagojeno njegovim osebnim potrebam, v primeru da je bil pred nakupom seznanjen s kemično sestavo izdelka. Kakšne obveznosti ima podjetje, če potrošnik po prejemu blaga uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe, pri čemer navaja, da ima na posamezno sestavino izdelka alergijo, so se spraševali.

Predstavniki Podjetniško trgovske zbornice so med drugim še izpostavili, da je bilo v povezavi z zakonom o varstvu potrošnikov v zadnjem času nekaj podzakonskih aktov objavljenih v uradnem listu brez predhodne javne obravnave.