STA novice / Evropski parlament podprl nova pravila o zaščiti kritične infrastrukture (dopolnjeno)

Zakonodajo, s pomočjo katere naj bi države članice okrepile in zaščitile kritično infrastrukturo v EU, je zatem na glasovanju v Evropskem parlamentu v Strasbourgu podprlo 595 poslancev, proti jih je bilo 17, vzdržalo pa se jih je 24.

Ob začetku razprave pred glasovanjem je poslanke in poslance nagovoril podpredsednik Evropskega parlamenta in poročevalec Michal Šimečka (Renew), ki je opozoril na to, da je bila evropska zakonodaja o zaščiti in odpornosti kritične infrastrukture v pripravi že dlje časa, medtem pa je prišlo do dveh ključnih dogodkov - pandemije covida-19 in vojne v Ukrajini, ki sta še poudarili potrebo po implementaciji tovrstnih ukrepov.

Pojasnil je, da je cilj nove zakonodaje okrepiti kritično infrastrukturo in vpeljati pravila, ki bodo pripomogla k zaščiti ključnih procesov po vsej EU v enajstih sektorjih: energetiki, prometu, bančništvu, infrastrukturi, finančnem trgu, digitalni infrastrukturi, pitni in odpadni vodi, prehrani, zdravstvu, javni upravi in v vesoljskem sektorju. "Odpornost pa ne pomeni samo preprečevanja napadov in katastrof, temveč tudi ustrezen odziv nanje, kar smo prav tako naslovili," je še dejal Šimečka.

"Če je kritična infrastruktura ogrožena v eni državi, lahko pride do verižne reakcije, zato je pomembno, da okrepimo zaščito v vseh državah članicah," je dejal italijanski evroposlanec Salvatore de Meo (EPP). Opozoril je tudi na pomen zaščite kmetijsko-živilskega sektorja. Nizozemski evroposlanec Bart Groothuis (Renew) je medtem pohvalil novo zakonodajo, ob tem pa neposredno izpostavil tri države - Iran, Rusijo in Kitajsko - ki po njegovih besedah predstavljajo grožnjo EU in liberalnemu svetovnemu redu.

Finski evroposlanec Nils Torvalds (Renew) je prav tako izpostavil grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, predvsem v luči vojne v Ukrajini, malteški evroposlanec Alex Agius Saliba (S&D) pa je dodal, da "smo prav vsi prebivalci EU odvisni od kritične infrastrukture". Po njegovih besedah "ne smemo čakati, da nas doleti katastrofa, kot je pandemija ali vojna", ampak se moramo na takšne dogodke pripraviti vnaprej.

Poslanke in poslance je nagovorila tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je med drugim izpostavila načrtno uničevanje kritične infrastrukture v Ukrajini s strani Rusije in nedavno sabotažo plinovodov Severni tok v Baltskem morju.

Opozorila je, da so napadi na infrastrukturo v Evropi in po svetu vse pogostejši, tudi kibernetski, zato mora Evropska unija vzpostaviti obrambne mehanizme za zaščito pred napadi. Države članice je ob tem pozvala, da naj začnejo nemudoma sprejemati ukrepe za zaščito kritične infrastrukture, še preden bodo evropska pravila stopila v veljavo.

Dodala je, da bo trajalo približno dve leti, da bo evropska zakonodaja prenešena tudi v nacionalne zakonodajne okvire držav članic, medtem pa "ne smemo izgubljati časa". Pozvala je še k okrepljenemu medsebojnemu sodelovanju med državami članicami EU in drugimi zaveznicami, tudi znotraj zveze Nato.