STA novice / DZ končal obravnavo proračunskih dokumentov

Zakon o izvrševanju proračuna je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje s proračunom države. V njem so med drugim zapisani obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev v posameznem letu ter posebna pooblastila vladi, finančnemu ministrstvu in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna. Njegova uveljavitev je nujna, da se vsakokratni proračun lahko izvaja.

Leta 2023 se bo država lahko zadolžila za skoraj pet milijard evrov, leta 2024 pa za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov, je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec. Največji možni obseg poroštev, ki jih bo lahko država izdala pravnim in fizičnim osebam, je določen v višini 2,8 oz. 1,5 milijarde evrov.

Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, je določen v razponu od 145 do 455 evrov. Izplačan bo s pokojninami za mesec junij.

Povprečnina za občine je za obe prihodnji dve leti določena v višini 700 evrov na prebivalca.

Omenila je še proračunsko rezervo, iz katere se financirajo ukrepi, povezani z epidemijo covida-19, enako pa bo zdaj veljalo tudi za ukrepe za blažitev posledic draginje. "Tega denarja ne bo mogoče porabiti za nič drugega kot za tiste ukrepe, ki jih je ali jih še bo sprejel DZ z zakoni," je pojasnila.

Določajo se nameni, za katere se bo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije prihodnje leto iz državnega proračuna namenilo do 234 milijonov evrov. Vzpostavlja se tudi pravna podlaga za način plačevanja dolgotrajne oskrbe, saj še ni znano, po katerem zakonu se bo izvajala po novem letu.

DZ bo zakon o izvrševanju proračunov skupaj s proračunoma za leti 2023 in 2024 potrjeval v sredo, pri čemer so mu podporo napovedali poslanci koalicije, v SDS in NSi pa bodo glasovali proti. "Ne strinjamo se z napačno usmerjeno potjo vlade, ki ne podpira gospodarstva in niža dohodke državljanom," je dejal Janez Magyar (SDS).