STA novice / Volivci na referendumu prižgali zeleno luč sestavi vlade z 20 ministri

Golobovo vlado bo tako sestavljalo 19 ministrstev in vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Spremembe zakona o vladi, ki jih je po delnih neuradnih izidih danes podprlo nekaj več kot 56 odstotkov volivcev, prinašajo ustanovitev novega ministrstva za solidarno prihodnost ter ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa bi se razdelilo na dva resorja, in sicer ministrstvo za vzgojo in šolstvo ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Vodenje prvega naj bi po prvotnih pričakovanjih prevzel zdajšnji minister za delo Luka Mesec, njegov sedanji stolček pa bi zasedel državni sekretar Simon Maljevac. A je Mesec v pogovoru za STA septembra dejal, da namerava ostati na čelu ministrstva za delo. Enako je ponovil na spletnem klepetu na portalu MMC v začetku tega tedna. Danes pa je v izjavi za medije napovedal, da bodo o tem v prihodnjem tednu odločali na organih stranke.

Ministrstvo za solidarno prihodnost bo pristojno za področje dolgotrajne oskrbe, ki ga bodo prenesli z ministrstva za zdravje, in za področje stanovanjske politike, ki ga bodo prenesli z ministrstva za okolje in prostor. Med delovna področja ministrstva za solidarno prihodnost bodo po uveljaviti zakona sodili tudi razvijanje in promocija modelov lastništva zaposlenih in participativno upravljanje v podjetjih, udeležba delavcev pri dobičku ter ostale politike ekonomske demokracije.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije bo po napovedih vodil zdajšnji šolski minister Igor Papič, ministrstvo za vzgojo in šolstvo pa zdajšnji Papičev državni sekretar Darjo Felda. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo po napovedih prevzel zdajšnji infrastrukturni minister Bojan Kumer, vodenje njegovega zdajšnjega resorja pa naj bi prevzela državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Pristojnosti novoustanovljenega ministrstva za okolje, podnebje in energijo se bodo nanašala na področja javnega potniškega prometa, trajnostne mobilnosti, prometne politike, energetike ter učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki jih bodo prenesli z ministrstva za infrastrukturo. Z ministrstva za okolje in prostor bo vlada na novoustanovljeno ministrstvo prenesla še področja varovanja okolja, celovite presoje vplivov na okolje, upravnih postopkov na področju okolja, sistemskega urejanja javnih služb varstva okolja, ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi, podnebnih sprememb, ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov, z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa bodo prenesli delovno področje oskrbe z naftnimi derivati.

Medtem gospodarski minister Matjaž Han ostaja na čelu svojega resorja, a se bo ministrstvo preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, pod okrilje ministrstva pa bo tako prešlo področje športa. Preimenovanje po predlogu sprememb zakona o vladi čaka tudi zdajšnje ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Uroš Brežan, in sicer v ministrstvo za naravne vire in prostor, pa tudi zunanje ministrstvo pod vodstvom Tanje Fajon, ki se bo preimenovalo v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter za digitalno preobrazbo pa bosta po uveljavitvi zakona pridobili status ministrstva.

Posamezne ministre, ki bodo prevzeli vodenje novih ministrstev ali pa bo njihov resor pridobil nova delovna področja, ob tem čaka še zaslišanje pred pristojnimi parlamentarnimi odbori.

Spremembe zakona o vladi, ki jih je DZ potrdil 22. junija, predvidevajo uskladitev aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev z zakonom najkasneje v treh mesecih po uveljaviti zakona. Najkasneje do tega datuma bodo ministrstva, ki bodo pridobila nove pristojnosti, prevzela tudi naloge, javne uslužbence, opremo, dokumentacijo, prostore in pravice do proračunskih sredstev za posamezno delovno področje.

Uradni rezultati referenduma bodo sicer glede na rokovnik Državne volilne komisije predvidoma znani šele januarja, kar pomeni, da bo torej ob zeleni luči volivcev vlada v obliki, kot si jo je zamislil koalicijski trojček, zaživela aprila.