STA novice / Vrhovno sodišče zahteva presojo ustavnosti gradbenega zakona

V gradbenem zakonu (GZ) - ki je bil vmes noveliran, a se domnevno sporna določba še vedno uporablja kot temelj sodne presoje, poleg tega enako določbo, sicer na drugem mestu, vsebuje tudi novelirani zakon (GZ-1) - je rok za vložitev predloga za obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja dva meseca od začetka gradnje.

Vrhovno sodišče meni, da je ta rok protiustaven: "S to posebno določeno zakonsko ureditvijo, ki odstopa od splošne zakonske ureditve upravnih postopkov, je nedopustno omejeval dostop do tega izrednega pravnega sredstva in tudi do sodnega varstva."

Zato je prekinilo postopek odločanja o reviziji v tovrstni zadevi in na ustavno sodišče naslovilo zahtevo za presojo ustavnosti druge povedi drugega odstavka 47. člena GZ. Meni, da ta določba nedopustno posega v ustavni pravici do enakosti pred zakonom in do učinkovitega sodnega varstva.

Vrhovno sodišče je odločalo o reviziji, v kateri je bil tožnikov predlog za obnovo postopka glede izdaje gradbenega dovoljenja s strani upravnih organov zavržen kot prepozen.

"Izhajajoč iz narave in značilnosti mnogih upravnih zadev, tudi gradbenih zadev na podlagi gradbenega zakona, Vrhovno sodišče RS ugotavlja, da je v primerih, kot je obravnavani, obnova postopka edino pravno sredstvo, ki je na voljo osebam, ki se postopka niso mogle udeleževati kot stranke ali stranski udeleženci, čeprav je bila s tem kršena njihova pravica do sodelovanja v teh postopkih," pravi vrhovno sodišče.

Če posamezna oseba ni seznanjena z začetkom takšnega upravnega postopka, v njem ne more sodelovati niti vlagati morebitnih rednih pravnih sredstev. V takem primeru postopek teče in se konča brez njene vednosti, čeprav ima na podlagi 22. člena ustave pravico do udeležbe v njem. Po dokončnosti odločbe pa je edino pravno sredstvo, ki ga lahko uporabi za varstvo te pravice, prav obnova postopka.

Vrhovno sodišče meni, da je z odstopom od sistemske ureditve iz zakona o splošnem upravnem postopku, ki jo je glede roka za vložitev predloga za obnovo postopka predpisal gradbeni zakon, nedopustno poseženo v ustavno načelo enakosti pred zakonom. "Gre za neutemeljeno razlikovanje dostopa do tega pravnega sredstva za osebe, ki bi za varstvo svojih pravic morale imeti možnost udeleževati se upravnega postopka kot stranski udeleženci, pa jim tega organ ni omogočil," pravi vrhovno sodišče.

Za to, da so bile take osebe v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj na podlagi gradbenega zakona v drugačnem položaju kot v drugih upravnih postopkih, po mnenju sodišča ni videti nobenega razumnega razloga.

S to posebno ureditvijo gradbenega zakona pa je posledično prišlo tudi do po mnenju vrhovnega sodišča ustavno nedopustne omejitve možnosti, da te osebe uveljavljajo sodno varstvo, če je bilo z izdanim gradbenim dovoljenjem poseženo v njihov pravno varovani položaj.