STA novice / Florjančič iz odločanja o primeru Janševe razžalitve novinark izločil sodnico Barbaro Zobec

Zahtevo za izločitev Barbare Zobec je na vrhovno sodišče naslovil odvetnik Šetinc Paškove in Carlove Stojan Zdolšek. Zobčeva je bila namreč ena od sodnic, ki naj bi odločali o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti v sojenju zaradi razžalitve novinark, pred tem pa je njen soprog Jan Zobec kot vrhovni sodnik že odločal o civilnih tožbah zaradi Janševega žaljivega zapisa.

Po mnenju Šetinc Paškove in Carlove bi okoliščina zakonske zveze med vrhovnim sodnikom Janom in Barbaro Zobec "pri razumnem človeku vzbudila objektivno utemeljen dvom o nepristranskosti izločevane vrhovne sodnice pri odločanju v kazenski zadevi, glede na to, da se bo morala pri odločanju opredeliti do istih vprašanj, o katerih je stališče že zavzel njen mož," med drugim izhaja iz Florjančičevega sklepa.

Kot je v obrazložitvi sklepa zapisal Florjančič, je zahteva za izločitev sodnice utemeljena, zato bo vrhovno sodišče v senat v omenjeni zadevi imenovalo drugega sodnika.

Po Florjančičevem mnenju v konkretnem primeru subjektivna oziroma osebna nepristranskost vrhovne sodnice Barbare Zobec ni na preizkusu, vendar pa pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi navzven.

"Gre za t. i. zunanji videz nepristranskosti sojenja, v okviru katerega je treba ocenjevati, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti," je zapisal Florjančič.

Ocenil je, da je v okoliščinah omenjenega primera bojazen morebitnega vzbujanja videza nepristranskosti izločevane sodnice Barbare Zobec objektivno upravičena.

"Ta ocena je bila sprejeta ob upoštevanju izhodiščnih dejstev, da civilni zadevi in obravnavana kazenska izhajajo iz istega življenjskega oziroma historičnega dogodka, to je čivka obsojenca na Twitterju, v vseh sodnih postopkih pa so bile udeležene tudi iste stranke, ki so vse osebe javnega življenja," je med drugim zapisal Florjančič. Ob tem dodaja, da je videz nepristranskosti posameznega sodnika v obravnavani zadevi treba pogledati tudi skozi oči javnosti oziroma razumnega posameznika, ki se izrazitejše zanima za odločitve sodišč v primerih, v katerih so udeležene javne osebe, med njimi tudi prepoznaven politik.

V javnosti bi se tako lahko ustvaril vtis, da izločevana sodnica v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev, to bojazen pa je v kontekstu pojasnjenih specifičnih okoliščin predmetnih sodnih zadev šteti kot objektivno upravičeno, je med drugim zapisal Florjančič.

Zoper sklep predsednika vrhovnega sodišča pritožba ni mogoča.

Celjsko višje sodišče je konec maja potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je prvaka opozicije in predsednika SDS Janeza Janšo spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj razžalitve novinark TV Slovenija Mojce Šetinc Pašek, zdaj poslanke Gibanja Svoboda, in Eugenije Carl. Dosodilo mu je tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta.

Janša se je na sodišču znašel zaradi tvita iz marca 2016, v katerem je med drugim zapisal, da na "neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š.".