STA novice / Socialni partnerji s pripombami na predloge za pomoč gospodarstvu zaradi energetske draginje (dopolnjeno)

Kot je za STA dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, pozdravljajo pripravljenost vlade na dialog in ukrepanje ob energetski krizi. "Na splošno pa z vladnimi predlogi ne moremo biti zadovoljni, saj ne določajo najvišje dovoljene cene elektrike," je poudaril.

Cene se po njegovih besedah nenehno zvišujejo in so ponekod že presegle 500 evrov na megavatno uro. "Pri tako visokih cenah tudi subvencije ne pomagajo," je dejal. "Podjetja, ki bodo morala elektriko kupovati po tako visokih cenah, se bodo znašla v nekonkurenčnem položaju," je opozoril.

Če država ne bo določila zgornje cene elektrike, bodo podjetja po njegovih besedah tudi zelo težko načrtovala poslovanje v prihodnjem letu, predvidljivost pa je pomemben dejavnik uspeha.

Pomanjkljivo se zdi delodajalcem tudi subvencioniranje skrajšanega delovnika in čakanja na delo. Pogoj pri čakanju na delo namreč bo, da bodo delodajalci enak znesek, kot ga bodo prejeli kot subvencijo, nato v dveh letih namenili za investicije v zeleni prehod, kot jih opredeljuje davčna zakonodaja.

"To pomeni, da bo morala biti subvencija takoj povezana z dodatnimi investicijami v tako težkih razmerah. Menim, da je to nedopustno," je dejal Trobiš. Delodajalci želijo zaposlene obdržati, kar pa ne bo mogoče, če bodo morali denar za plače nameniti investicijam za zeleni prehod.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je na seji predlagala poenostavitve ukrepov, da bi lahko podjetja do pomoči prišla enostavneje. Kot so sporočili iz zbornice, so predlagali tudi razširitev ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa na tista podjetja, ki ne bodo prejela subvencij za elektriko na podlagi tega zakona.

Sindikalna stran je po besedah izvršnega sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Zorka zadovoljna, da predlagani shemi subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo predvidevata pogoj, po katerem podjetja, ki bodo prejela pomoč, v obdobju šestih mesecev ne bodo smela začeti postopkov odpuščanja. Veseli jih tudi določba, da nadomestilo za delavce na čakanju na delo ne bo smelo biti nižje od minimalne plače.

Pogrešajo pa določbo, po kateri si poslovodstva podjetij, ki bi prejela pomoč, do konca leta 2023 ne bi smela izplačati nagrad ali dobička. Prav tako ne bi smela odkupovati lastnih delnic. "To smo danes izpostavili. Nasprotovanja ni bilo čutiti pri nobenem od ministrstev, zato pričakujemo dopolnitev zakona v tem delu," je dejal Zorko.

Glede splošne ocene predlaganih ukrepov je poudaril, da ne more biti zadovoljen nihče, če je govora o interventnem zakonu. "Lahko pa smo zadovoljni s tem, da je ministrstvo za delo upoštevalo pripombe in predloge sindikatov, pa tudi razpravo, ki je v času covida spremljala pripravo takratnih zakonov," je dodal.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo vse pripombe in predloge, ki so jih danes podali socialni partnerji, preučilo. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, bodo to storili v okviru priprave končnega predloga zakona, ki ga bo vlada predvidoma sprejemala v začetku prihodnjega tedna.

"Ključna težava je v še vedno relativno visokih cenah elektrike, pri čemer gre za vprašanje ponudbe in ponudnikov električne energije. Kar pa se tiče predloga zakona o pomoči gospodarstvu za leto 2023, ki bo blažil učinke visokih cen, poudarjamo, da smo ga intenzivno pripravljali v tesnem sodelovanju z gospodarstvom, pri tem pa smo izčrpali praktično vse možnosti pomoči, ki jih omogoča evropski krizni okvir," so dodali.