STA novice / Pri izvajanju strateškega načrta kmetijske politike pomembno sodelovanje in interdisciplinarnost

Strateški načrt, ki ga je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič označil za ustavo slovenskega kmetijstva, je vlada potrdila v začetku oktobra, zeleno luč Evropske komisije pa je dobil konec istega meseca.

Za izvajanje načrta, ki prinaša lepo število novih ukrepov oz. intervencij, bo do 2027 na voljo skoraj 1,8 milijarde evrov. Od tega bo nekaj več kot 680 milijonov evrov namenjenih za neposredna plačila ter vinski in čebelarski sektor oz. za prvi steber kmetijske politike, pri čemer gre v celoti za sredstva EU.

Za drugi steber, ki pokriva področje razvoja podeželja, pa bo namenjenih nekaj več kot 1,1 milijarde evrov, pri čemer bo nekaj manj kot 551 milijonov evrov predstavljal delež iz proračuna EU, 564 milijonov evrov ali več kot polovico pa sredstva nacionalnega proračuna. To po besedah kmetijske ministrice Irene Šinko kaže na zavedanje o pomenu tega drugega stebra.

V kontekstu draginje ter podnebnih in okoljskih usmeritev EU je ministrica kot prednostna cilja načrta navedla trajnostno pridelavo kakovostne hrane in povečanje prehranske samooskrbe.

Načrt bodo začeli izvajati 1. januarja, na ministrstvu pa trenutno pripravljajo izvedbene uredbe za neposredna plačila, saj bo s 15. februarjem 2023 stekla subvencijska kampanja. Ostale izvedbene uredbe naj bi bile nato sprejete v teku prvega polletja, tako da bodo razpisi na podlagi načrta stekli v drugi polovici leta.

Med glavnimi novostmi načrta je Šinko navedla zaostren koncept pogojenosti. Pravila o pogojenosti sicer predstavljajo osnovni standard, na katerem so oblikovana neposredna plačila. Novost pri teh plačilih je shema za podnebje in okolje. V okviru te bo na voljo blizu 102 milijona evrov, denar pa bo namenjen za njive, trajne nasade in travinje.

Tudi sicer načrt prinaša številne ukrepe za reševanje okoljsko-podnebnih izzivov, usmerjene v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Kot nadgradnja sheme za podnebje in okolje so v drugem stebru, torej na področju razvoja podeželja, predvidena kmetijsko-okoljska-podnebna plačila. Teh bo za skoraj 159 milijonov evrov, namenjena pa bodo spopadu s podnebnimi spremembami, ohranjanju naravnih virov ter skrbi za biotsko raznovrstnost.

Šinko je omenila tudi za več kot 370 milijonov evrov intervencij za naložbe, na primer za krepitev konkurenčnosti in produktivnosti kmetijstva, za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, za trajnostni razvoj in upravljanje z viri, za prispevek k biotski raznovrstnosti in ohranjanje habitatov ter za večjo socialno vključenost in zaposlovanje.

Naložbena sredstva bodo med drugim namenjena za trajne nasede, rastlinjake, obnovljive vire energije, mehanizacijo, krožno biogospodarstvo, namakanje, učinkovito rabo gnojil, predelavo in nadgradnjo hlevov, nadstandard v reji živali in kolektivne naložbe.

Za nekaj več kot 47 milijonov evrov bo tudi ukrepov za mlade kmete. Šinko in Žveglič sta namreč poudarila problematiko nezavidljive starostne strukture v slovenskem kmetijstvu, saj je povprečna starost nosilcev kmetijskih gospodarstev 62 let. "Moramo narediti generacijski preboj," je bila jasna ministrica.

Žveglič je povedal, da imajo kmetovalci kljub številnim uram, ki so jih deležniki vložili v pripravo načrta, še vedno skrbi. Nimajo namreč občutka, da na ravni EU razumejo specifične izzive slovenskega kmetijstva, ki je zelo razdrobljeno, obenem pa po Žvegličevih besedah trajnostno naravnano že zdaj.

Kot velik izziv je izpostavil informiranje in izobraževanje kmetovalcev o novih mehanizmih in orodjih ter pogojih. To bo zaradi starostne strukture v kmetijstvu zelo zahtevno delo za kmetijsko svetovalno službo pri zbornici in tudi same kmetovalce. Podobna opozorila so dali tudi državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Darij Krajčič ter nekateri člani odbora.

Žveglič ob tem upa, da bodo tudi pri razpisih za naložbe našli boljšo formulo kot do zdaj, saj z razdelitvijo teh sredstev v preteklem obdobju ne morejo biti zadovoljni. Kar nekaj kmetij so sicer zelo modernizirali, a te predstavljajo le okoli tri odstotke vseh kmetij v državi. Treba je posodobiti še manjše, je dejal.

Krajčič je sicer glede naložb v namakalne sisteme, ki bodo v prihodnosti nujni za normalno pridelavo in za katere bo na razpolago precej denarja, opozoril na problem, da se kmetje kljub tem možnostim ne odločajo za namakanje. Brez interesa lastnikov ne bo šlo, je bil jasen.

Ministrica in oba državna sekretarja, poleg Krajčiča še Tatjana Buzeti, so opozorili tudi na pomen sodelovanja vseh deležnikov ter interdisciplinarnega prenosa znanja za učinkovito izvajanje načrta, ki v sektor prinaša reforme, kakršne ni bilo že od 90. let prejšnjega stoletja. Kmetijsko svetovalno službo je treba po besedah Buzetijeve povezati z drugimi službami, za preskok v razmišljanju in pristopu pa kot nujno vidi tudi povezovanje znotraj celotne prehranske verige.