STA novice / Po mnenju Sodnega sveta bi bilo odločanje o Đorđevićevi starosti lahko diskriminatorno

Kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević ima 67 let, po zakonu o sodniški službi pa je lahko sodnik star največ 70 let. Za predsednika sodišča pa je po zakonu o sodiščih lahko imenovan samo sodnik. To pomeni, da Đorđević ob morebitnem imenovanju na funkcijo predsednika vrhovnega sodišča ne bo dokončal šestletnega mandata, kar pa po mnenju Sodnega sveta ne predstavlja formalne ovire za Đorđevićevo kandidaturo.

"Onemogočanje kandidature zaradi kandidatove starosti bi lahko pomenilo prepovedano diskriminacijo na podlagi te osebne lastnosti," so opozorili. Ob tem so spomnili, da je bil z novelo zakona o sodiščih črtan pogoj najvišje starosti 64 let za imenovanje na položaj predsednika sodišča.

Sodni svet je na seji prejšnji četrtek z osmimi glasovi za in dvema proti podprl kandidaturo Đorđevića kot edinega kandidata za najvišjo funkcijo v sodni veji oblasti.

V obrazloženem mnenju, ki ga je Sodni svet objavil danes, člani Sodnega sveta izpostavljajo Đorđevićeve strokovne kvalifikacije, med drugim njegove dolgoletne sodniške izkušnje, sodelovanje pri mednarodnih dejavnostih in bogate strokovne dejavnosti zlasti na temo človekovih pravic, insolvenčnega prava in varstva konkurence.

Po mnenju Sodnega sveta se je Đorđević izkazal tudi pri dosedanjem vodenju vrhovnega sodišča kot njegov podpredsednik in vodja oddelka za spremljanje sodne prakse, prav tako ni nepomembno dejstvo, da je prejel podporo občne seje vrhovnega sodišča, so zapisali. Ob tem so izrazili tudi pričakovanje, da bodo pristojni deležniki v nadaljevanju postopka upoštevali zgolj strokovne argumente, saj gre za odločanje za eno najvišjih strokovnih funkcij v pravosodju.

Vse pa kaže, da morebitno imenovanje Đorđevića spremljajo tudi drugi zapleti. Po neuradnih informacijah časnika Dnevnik je Đorđević na četrtkovi seji Sodnega sveta namreč razkril nenavaden pogovor s pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, ki naj bi mu že vnaprej odrekla koalicijsko podporo pri imenovanju. Po informacijah časnika je bilo na četrtkovi seji, ki se je je udeležila tudi Švarc Pipanova, izredno napeto, ministrica pa naj bi se med drugim branila, da je šlo za dobronameren in neformalen pogovor, ter da so se pojavili pomisleki zaradi Đorđevićeve starosti.

V dodatni obrazložitvi svojega glasu v prid Đorđevićevi kandidaturi je član Sodnega sveta odvetnik Emil Zakonjšek zapisal, da mora odločanje o kandidatu temeljiti na strokovnih merilih.

"Vsake vnaprejšnje domneve in mnenja o tem, ali bo kandidatura potrjena v državnem zboru, po nepotrebnem obremenjujejo potek postopka, saj take napovedi ne smejo biti podlaga za oblikovanje mnenj in predloga, ki morajo temeljiti predvsem na strokovnih kriterijih, določenih v 62a. členu zakona o sodiščih," je zapisal Zakonjšek. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi novogoriški okrožni sodnik Milan Petek.

Zakonjšek meni tudi, da bi moral Sodni svet "zaradi neoporečnosti postopka opozoriti, da morajo vsi akterji, ki sodelujejo v postopku kandidature, dosledno upoštevati vrstni red zakonsko določenih opravil v povezavi s kandidaturo".

Kot je navedel, se postopek začne z razpisom in prijavo. Sodni svet opravi formalno preveritev kandidature, nato morata mnenji dati občna seja vrhovnega sodišča in Sodni svet. Na podlagi teh mnenj pa minister, v tem primeru ministrica, oblikuje predlog in ga posreduje državnemu zboru," je še navedel.