STA novice / Delavcem oskrbovalni dopust, 30-urni delovnik in obvezna božičnica?

Kot je razvidno iz delovnega gradiva, ki sicer še ni javno objavljeno, je novela o delovnih razmerjih v prvi vrsti potrebna zaradi uskladitve z dvema evropskima direktivama, Sloveniji namreč preti opomin Evropske komisije.

Prvi sklop sprememb v osnutku novele, povezan z evropsko zakonodajo, predvideva, da lahko delavec, ki je zaposlen za določen čas, od delodajalca po šestih mesecih zahteva varnejšo zaposlitev, kar pomeni, da bi lahko prekarec zahteval redno zaposlitev.

Drugi sklop pa se nanaša na ureditev opravljanja dela na domu, da se delavcu omogoči lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, delodajalcu pa večjo fleksibilnost in lažjo organizacijo dela. S predlaganimi spremembami se delavcem omogoča, da lahko zahtevajo prožnejši delovni čas. Zaposlenim z ostarelimi starši bo na voljo tudi dodatnih pet dni oskrbovalnega dopusta.

Predvidena je tudi obvezna božičnica. Gre za predlog, s katerim je minister za delo Luka Mesec septembra razburil gospodarstvo. "Delavec ima pravico do letnega plačila poslovne uspešnosti najmanj v višini minimalne plače," je mogoče brati v gradivu.

Ministrstvo za delo je ob tem v osnutek vključilo še nekatere druge novosti, ki jih je koalicija zapisala tudi v koalicijsko pogodbo.

Tako se z osnutkom izpolnjuje napoved o uzakonitvi možnosti 30-urnega polnega delovnika. Glede na veliko pomanjkanje kadrov, zaradi česar se razmerje moči med delodajalci in delavci spreminja, naj bi bilo mogoče možnost krajšega polnega delovnega časa videti tudi kot ukrep za ohranjanje zaposlenih. Subvencioniranje podjetij, ki bi se odločila za krajši poln delovnik, pri tem ni predvideno.

Ministrstvo v zakon o delovnih razmerjih vnaša tudi dodatek za sobotno delo.

V okviru cilja zmanjšati prekarnost se dodatno regulira agencijsko delo za velike delodajalce. Glede na osnutek bi tako lahko agencijski delavci predstavljali le še 15 odstotkov njihove delovne sile (zdaj 25 odstotkov).

S tem sprememb glede agencijskega dela še ni konec. Medtem ko agencijski delavci, ki so na čakanju, zdaj prejmejo 70 odstotkov minimalne plače, bi po novem prejeli 80 odstotkov plače, ki so jo dobili v preteklem mesecu.

Predvidena je še dodatna zaščita delavskih predstavnikov. V primeru, da bi bili sindikalisti odpuščeni iz krivdnega razloga ali razloga nesposobnosti, bi se namreč lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev odpoved zadržalo do pravnomočne odločbe delovnega sodišča.

Pogajanja o osnutku zakona na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) sicer še tečejo. Ministrstvo naj ne bi sililo z rešitvami, ker se s sprejemom zaradi prenašanja evropskih direktiv mudi, namerava pa nato zakon o delovnih razmerjih odpreti še enkrat.

Tedaj naj bi bilo v ospredju vzpostavljanje plačnega modela, pri čemer naj bi bilo izhodišče, da je osnovna plača minimalna plača. Tudi to vprašanje so socialni partnerji neformalno že odprli. Na ministrstvu, ki v zvezi s tem vprašanjem igra vlogo moderatorja, si želijo, da bi druga novela zakona o delovnih razmerjih veljati začela leta 2024.