STA novice / Vili Kovačič v pobudi za oceno ustavnosti zakona o RTVS predlaga zadržanje izvajanja zakona

Prvopodpisani pobudnik in 7 sopodpisnikov so ustavno pobudo vložili na podlagi hudih kršitev in zlorab uradnega položaja z vladne strani, ki so jih zaznali v kampanji za zakon o RTVS. Zapisali so, da je s strani predsednika vlade Roberta Goloba namreč prišlo do popolnega zanikanja delitve oblasti, ki je sicer osnovno načelo moderne ustavne parlamentarne demokracije in dodali, da so pobudo vložili tudi zaradi nezakonitega postopka sprejemanja zakona v DZ in vsebinskih neustavnosti novele zakona.

V pobudi so obsodili tudi domnevno vmešavanje predsednika vlade v urejanje razmer na javni RTVS in zapisali, da njegovo ravnanje ni samo nesprejemljivo in nespodobno, ampak predstavlja nedopustno rušenje integritete najvplivnejše oblastne funkcije v državi. Zato so na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) vložili tudi prijavo zaradi nedopustnega konflikta interesov in rušenja integritete funkcije predsednika vlade.

Kot enega od razlogov za ustavno pobudo in prijavo na KPK pa so navedli tudi po njihovem mnenju popolnoma neumesten odziv Goloba na odprto pismo generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha. Premier je v odgovoru, torej septembra pred referendumom sporočil, da bodo vprašanja, povezana s financiranjem RTVS lahko predmet razprave po uveljavitvi zakona o RTVS, ko bosta zagotovljeni institucionalna avtonomija in uredniška neodvisnost RTVS.

Podpisniki predlagajo zadržanje uveljavitve novele zakona o RTVS, dokler DZ ne opravi svoje dolžnosti in zakonsko regulira referendumsko kampanjo v smeri, kot jo je ustavno sodišče določilo v ureditveni odločbi, so še zapisali.

Prvo pobudo za oceno ustavnosti zakona o RTVS so na ustavno sodišče v sredo vložili pobudniki s prvopodpisanim Petrom Gregorčičem, v kateri so prav tako predlagali absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje novele, saj bi v nasprotnem primeru po njihovem mnenju lahko nastale povsem nepopravljive posledice. Pobudo so vložili, ker so se z začetkom veljanja novele prenehali mandati članov programskega in nadzornega sveta, generalnega direktorja in direktorjev televizije in radia, brez ugotavljanja pogojev, ki so sicer predpisani za prekinitev teh mandatov. Po Gregorčičevih besedah so podpisani prepričani, da se s tem krši tako ustaljena praksa ustavnega sodišča kot sodna praksa sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice. Ustavnemu sodišču pa so predlagali javno obravnavo pobude.