STA novice / Ministrstvo bo preučilo možnosti za implementacijo ustavne odločbe o zakonu o kazenskem postopku

Na ministrstvu so za STA spomnili, da je zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo, ki ne zasleduje samo širših ciljev, temveč tudi individualne. Gre torej za interese, ki jih posamezna stranka zasleduje v okviru razrešitve konkretnega spora. Ustava sicer ne zagotavlja pravice do izrednih pravnih sredstev, četudi določa, da o njih odloča vrhovno sodišče. Ustavno sodišče pa v obrazložitvi vseeno poudarja, da mora biti vsako obstoječe pravno sredstvo z vidika stranke učinkovito, so pojasnili.

Ob tem so izpostavili, da veljavni zakon o kazenskem postopku že omogoča, da bodisi prvostopenjsko sodišče bodisi vrhovno sodišče po uradni dolžnosti odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži oziroma prekine. Ustavno sodišče je po njihovih navedbah potrdilo, da takšna ureditev sama po sebi ni ustavno sporna.

So pa ustavni sodniki ob tem dodali, da vsak poseg države v osebno svobodo posameznika pusti nepopravljive posledice, zato trenutna ureditev ne zagotavlja tako učinkovitega položaja aktivnega udeleženca pred sodiščem, kot bi bilo treba pri najbolj invazivni kazenski sankciji, to je odvzemu svobode. Obstaja namreč realna možnost, da bi v primeru uspeha z zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenec že pred odločitvijo vrhovnega sodišča prestal del zaporne kazni.

Na ministrstvu so napovedali, da bodo v prihodnje še preučili možnosti za implementacijo omenjene odločbe. Ustavno sodišče je v obrazložitvi sicer zapisalo, da se tokratna presoja praviloma ne nanaša na položaj oseb, ki so bile v priporu oziroma so prešle iz pripora v zapor. Zakonodajalec pa ima pri oblikovanju rešitve za začasni ukrep na voljo široko polje presoje, v katerem mora upoštevati ustavne pravice udeležencev v postopku, javno varnost in zahtevo po učinkovitem delovanju sodišč, so še dodali na ministrstvu.