STA novice / Vsi štirje predsedniki na posvetu v DZ za večjo zaščito živali

Klakočar Zupančič je uvodoma povedala, da je med prednostnimi nalogami njenega mandata izboljšanje zaščite živali. Zavzela se je za primerno obravnavo in ustrezno skrb za živali. Ljudje po njenih besedah nimamo pravice do prevlade nad drugimi živimi bitji.

Ob koncu posveta pa je povedala, da bo zakon o varstvu in zaščiti živali najverjetneje noveliran, predlogi sprememb pa so že v koalicijskem usklajevanju. V skladu z njimi bi denimo uredili delovanje zavetišč za male živali ter eno ali več zavetišč za rejne živali. Mačke bi bile čipirane, psi pa ne bi smeli biti več priklenjeni na verige, je naštela.

Poleg tega bi s predlogi določili učinkovite nadzore v klavnicah, pri čemer bodo morali biti veterinarji navzoči pred klanjem, med njim in po njem. Uredili pa bi tudi stanje na področju terapevtskih živali in učinkovit inšpekcijski nadzor. Nenazadnje podpira, da se mučenje živali iz malomarnosti opredeli kot kaznivo dejanje.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v prvem delu posveta kot svoje osnovno vodilo izpostavila načelo dostojanstva za vse, tako za vsakega posameznika kot tudi okolja, ki nas obdaja. "Na planetu ljudje nismo sami, ampak si ga delimo z vsemi živimi bitji, tudi z rastlinami in živalmi," je poudarila. Ocenjuje, da je treba dostojno ravnanje z živalmi vključiti tudi v kontekst sodobnih okoljskih izzivov. Meni, da tisti, ki ne mara sočloveka, ne bo imel rad živali. Tisti, ki nima rad živali, pa nima rad sočloveka.

V koaliciji so po besedah premierja Roberta Goloba naklonjeni temu, da se poveča zaščita vseh živali. Potrdil je besede predsednice DZ, da je v koalicijskem usklajevanju več zakonskih predlogov. Verjame, da bodo našli rešitve, s katerimi bodo obravnavano področje naslovili tako, da bo to v korist živali in ljudi. Vendar pa samo sprememba zakona po njegovem ni dovolj, saj je treba spremeniti tudi odnos ljudi do živali v praksi.

V podobnem duhu je bila obarvana razprava predsednika DS Marka Lotriča. Po njegovih besedah je nujno, da živali bivajo v ustreznem okolju. Vse si po njegovih navedbah zaslužijo spoštljivo ravnanje, ki ne povzroča stresa. Slabo ravnanje z živalmi mora enkrat za vselej postati zavržno dejanje, je pozval.

Na posvetu so sodelovali predstavniki številnih nevladnih organizacij. V Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice so opozorili, da je pri rejnih živalih še vedno veliko nesprejemljivih praks, tako denimo pri njihovem prevozu. V Društvu za zaščito konj in ostalih živali pa so bili kritični do inšpekcije. Inšpektorji bi morali odgovarjati za svoja dejanja, so dejali.

Predstavniki društva S hrti za hrte so izpostavili, da v Evropi hrte zlorabljajo denimo s tekmami, na katerih je mogoče staviti. Tudi v Sloveniji je mogoče staviti na tekme s psi in konji, so nezadovoljni. Predlagajo, da se to prepove.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je povedala, da zakon o zaščiti živali natančno opredeljuje nesprejemljiva ravnanja z živalmi, kazenski zakonik pa mučenje živali. Prepričana je, da se bo mogoče z ministrstvom za pravosodje dogovoriti, da bi tudi mučenje živali iz malomarnosti lahko opredelili kot kaznivo dejanje. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan ji je pritrdila.