STA novice / Skoraj 40 odstotkov spletnih trgovin uporabljalo manipulativne prakse

Preiskava se je osredotočila na tri vrste t. i. temnih vzorcev oziroma manipulativnih praks, za katere je znano, da potrošnike silijo k sprejemanju odločitev, ki niso nujno v njihovem interesu. Med te sodijo lažno odštevanje časa, spletni vmesniki, ki potrošnike usmerjajo k nakupu, naročnini ali drugim odločitvam, ter skrite informacije, so v sporočilu za javnost pojasnili v Evropski komisiji.

Od skoraj 400 spletnih trgovin jih je po navedbah komisije 148 vsebovalo vsaj eno od omenjenih manipulativnih praks.

Tako je 42 spletišč uporabljalo lažne števce, ki odštevajo do roka za nakup določenih izdelkov. 54 spletišč je potrošnike usmerjalo v nekatere izbire - od naročnin do dražjih izdelkov ali možnosti dostave - bodisi z vizualno zasnovo bodisi z izbiro jezika.

Obenem je preiskava pokazala, da 70 spletišč skriva pomembne informacije ali zmanjšuje njihovo vidnost. Tako so bili potrošnikom prikriti podatki v zvezi s stroški dobave, sestavo proizvodov ali razpoložljivostjo cenejše možnosti. Med drugim je 23 spletnih trgovin skrivalo informacije z namenom manipuliranja potrošnikov pri sklepanju naročnine.

Pregled je vključeval tudi aplikacije 102 pregledanih spletišč, od katerih jih je po podatkih Bruslja 27 vključevalo vsaj enega od treh zgoraj opisanih temnih vzorcev.

Kot je opozoril evropski komisar za pravosodje Didier Reynders, gre za nesprejemljivo ravnanje, ki je v nasprotju z varstvom potrošniško. "Že zdaj imamo zavezujoča orodja za pomoč pri reševanju teh vprašanj in nacionalne organe pozivam, naj izkoristijo svoje zmogljivosti izvrševanja in sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo takšnih praks," je dejal.

Prav tako komisija pregleduje potrošniško zakonodajo, da bi med drugim ocenila, ali ustrezno obravnava tovrstne manipulativne prakse.

Do 20. februarja obenem poteka javno posvetovanje o treh direktivah, povezanih z varstvom potrošnikov, cilj pa je ugotoviti, ali zagotavljajo visoko raven varstva v digitalnem okolju. To so direktiva o nepoštenih poslovnih praksah, direktiva o pravicah potrošnikov in direktiva o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah.

Nacionalni organi bodo zdaj stopili v stik z zadevnimi trgovci in jih pozvali, naj popravijo svoja spletna mesta. V kolikor bo to potrebno, bodo sprejeli tudi nadaljnje ukrepe v skladu s svojimi nacionalnimi postopki.

V okviru širših prizadevanj za odpravljanje temnih vzorcev bo komisija v dopolnitev prizadevanj mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov stopila v stik tudi s spletnimi trgovci, opredeljenimi v študiji o nepoštenih poslovnih praksah v digitalnem okolju iz leta 2022. Pozvala jih bo, naj odpravijo ugotovljene težave, so še pojasnili v Bruslju.