STA novice / Slovenija izboljšala rezultate pri prenosu evropskih direktiv

Kot so danes zapisali v Bruslju, je pandemija covida-19 očitno poslabšala dosežke Slovenije na tem področju. Država je delež neprenesenih direktiv leta 2018 namreč znižala pod odstotek, kar je mejnik, ki ga je postavil Evropski svet. Leta 2020 se je spet zvišal na 1,6 odstotka.

"Izboljšava v najnovejši raziskavi kaže, da je Slovenija spet blizu meje enega odstotka, kar pomeni, da gredo stvari spet v pravo smer," so izpostavili v Bruslju.

Povprečje celotne EU se je leta 2021 v primerjavi z letom 2020 zvišalo za 0,6 odstotne točke na 1,6 odstotka.

Število direktiv, ki jih je Slovenija prenesla z zamudo, se je zmanjšalo s 16 na 12. Pri nobeni ni zamuda znašala več kot dve leti. Povprečna zamuda je bila 6,4 meseca (v prejšnjem poročilu 8,9 meseca). Povprečje EU je 8,6 meseca, zamudo pa je uspelo zmanjšati devetim članicam.

Se pa je povečal delež direktiv, ki jih je Slovenija prenesla nepravilno. Dosegel je 1,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot leto prej in za Slovenijo največ doslej. Povprečje EU je pri 1,3 odstotka, priporočilo Evropskega sveta pa je pol odstotka ali manj.

Slovenija je imela leta 2021 v obravnavi 24 zadev, povezanih z enotnim trgom, kar so štiri manj kot leto prej in tri manj od povprečja unije. Od tega se jih deset nanaša na okolje, pet pa na promet.

Za obravnavo 21 zadev, ki jih še ni posredovala Sodišču EU, je Slovenija potrebovala 41,3 meseca, kar je 12,3 meseca več kot leto prej in najdaljša povprečna obravnava za Slovenijo doslej. Povprečje EU je bilo pri 42,8 meseca.

Za edino zadevo v zadnjih petih letih, v kateri je Sodišče EU že izreklo končno odločitev, je Slovenija potrebovala 76,3 meseca, da jo je uresničila. Povprečje EU je 46,8 meseca.

Predstavitev poročila sodi v okvir dejavnosti ob obeleževanju 30-letnice enotnega evropskega trga, ki omogoča prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala. Ko je bil enotni trg vzpostavljen, je združeval 345 milijonov prebivalcev v 12 članicah EU, danes pa povezuje približno 450 milijonov ljudi v 27 članicah EU, v njem so z nekaterimi izjemami tudi Norveška, Islandija, Lichtenstein in Švica.

Poročilo izpostavlja, da enotni evropski trg ostaja ključno orodje za naslavljanje aktualnih izzivov Evrope. Pomemben je tudi za zviševanje dodane vrednosti gospodarstva EU. V Bruslju ob tem poudarjajo, da kljub uspešnemu delovanju enotnega trga ne gre pozabiti pomena njegovih nenehnih izboljšav.