STA novice / Obeta se prilagoditev zakonodaje glede kreditne sposobnosti

Za zaščito kreditojemalcev pred prekomernim kreditiranjem se je v Sloveniji določil znesek, ki naj bi kreditojemalcu mesečno ostal po poplačilu kredita za kritje nujnih življenjskih stroškov. V zakonodaji vprašanje nujnih življenjskih stroškov ureja zakon o izvršbi in zavarovanju, zato je Banka Slovenije to ureditev uporabila tudi v svojih makrobonitetnih ukrepih, so spomnili v Banki Slovenije.

Zakon o izvršbi in zavarovanju za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo in kot nujne življenjske stroške določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu kredite obveznosti, se pomembno znižuje kreditna sposobnost ljudi. Ob januarskem dvigu se je znižala predvsem tistim z dohodki do povprečne plače.

"Banka Slovenije in ministrstvo za finance sta tako podrobneje preučila obstoječe pravne podlage in pristopila k rešitvi nastale problematike, ki bo zagotavljala primerno zaščito potrošnikov, hkrati pa ne omejevala politike države glede določitve minimalne plače," so danes sporočili z ministrstva in iz slovenske centralne banke, ki bankam na področju posojil občanom postavlja določene zavezujoče ukrepe in priporočila.

K dogovoru glede primerne omejitve kreditiranja so v minulih tednih pozvali ministrstvo, pristojno za delo, in komisija DZ za nadzor javnih financ. Kot so na seji komisije DZ nedavno opozorili v Združenju bank Slovenije, mora posamezniku po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb vsak mesec sedaj ostati najmanj 914,55 evra, za vsakega otroka pa mora biti ta znesek višji za 248,92 evra.