STA novice / Nekdanji viceguverner Bošnjak po ugotovitvah sodišča kršil integriteto

Upravno sodišče RS je pritrdilo ugotovitvam Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da je Bošnjak kršil integriteto po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije s tem, ko nekdanjemu delodajalcu Banki Slovenije ni želel razkriti posameznih listin oz. omogočiti preverjanja izvirnosti listin ter podati popolnih pojasnil in informacij v zvezi z oddajanjem premoženja v najem, so danes sporočili iz KPK.

"Sodba sodišča je precedenčni primer sodne prakse, s katero se neplačevanje davčnih obveznosti pridružuje zaznanim konkretnim ravnanjem kršitev integritete, kot so zavajanje, laži, nedovoljeno vplivanje in privilegiranje. To je 21. pravnomočna kršitev integritete, ki jih je v zadnjem obdobju ugotovila KPK zoper ministre, državne sekretarje, župane in druge funkcionarje, s čimer se oblikujejo ustrezni standardi integritetnega ravnanja v praksi," so poudarili.

Navedeni primer sega v leto 2019, ko je Banka Slovenije zaradi očitkov takratnemu viceguvernerju Bošnjaku o neplačevanju davkov na prihodke od oddajanja stanovanja v Ljubljani KPK zaprosila za preiskavo, saj sama nima pristojnosti za pridobivanje informacij od Finančne uprave RS. KPK je ugotovila, da bi moral Bošnjak sam predložiti dokaze, s katerimi bi se lahko zavrnilo očitke. Ker tega ni storil, je ravnal v nasprotju s pričakovano integriteto.

Bošnjak, ki je mandat viceguvernerja nastopil marca 2016, je maja 2020 in tik pred glasovanjem sveta Banke Slovenije o tem, ali je njegovo ravnanje predstavljalo hujšo kršitev, podal odstopno izjavo. V njej je kot razlog za odstop navedel osebne razloge. DZ ga je s tega položaja razrešil s koncem julija 2020.

Ob tem pa je Bošnjak zoper ugotovitve KPK sprožil upravni spor. Kot so danes zapisali v KPK, so sodbo sodišča prejeli v začetku februarja, v njej pa je sodišče njegovo tožbo zavrnilo in v celoti potrdilo odločitev KPK tako v postopkovnem kot vsebinskem smislu. S tem so ugotovitve postale pravnomočne, so dodali.

Sodišče je zapisalo, da se integriteta poklicnega funkcionarja ne nanaša zgolj na njegovo poklicno delovanje, temveč tudi na določena zasebna ravnanja, med katera sodi tudi vprašanje plačevanja davčnih obveznosti od dohodkov iz zasebnih poslov. Po mnenju sodišča se pričakovana ravnanja funkcionarja morajo raztezati in se upravičeno raztezajo tudi na zasebna ravnanja, med katera sodi tudi vprašanje plačevanja davčnih obveznosti, ki se v pravni državi pričakuje od vseh davčnih zavezancev, brez prikrivanja določenih informacij.