STA novice / Ustavno sodišče razveljavilo odločitev vrhovnega sodišča glede pooblastila

Ustavno pritožbo je podal Štefan Hudobivnik, ki so mu bila v upravnem postopku odvzeta zemljišča, povezana s širjenjem letališča na Brniku. Sodišča so mu odmerila odškodnino zaradi razlastitve, pri čemer je bilo ključno vprašanje, ali naj se zemljišča vrednotijo kot gozdna, za kar se je zavzemala država, ali kot zazidljiva, za kar se je zavzemal sam.

Prvostopenjsko sodišče mu je prisodilo 38.000 evrov odškodnine, kar je z zavrnitvijo njegove pritožbe potrdilo tudi sodišče druge stopnje. Pritožnik poudarja, da sporni zemljišči v času razlastitve nista bili gozdni temveč zazidljivi, zato bi morala biti odškodnina bistveno višja, in sicer 330.000 evrov.

Pritožnik je zato vložil zahtevo za revizijo, ki pa jo je vrhovno sodišče zavrglo, ker njegova odvetniška družba ni predložila novega oziroma lastnoročno podpisanega pooblastila. Zato je pritožnik vložil ustavno pritožbo, s katero je izpodbijal odločitev vrhovnega sodišča.

Kot navaja, je predložil ustrezno pooblastilo z vsemi sestavinami, zato je vrhovno sodišče z zavrženjem revizije kršilo njegova ustavna procesna jamstva. Vrhovno sodišče naj bi postopalo presenetljivo in samovoljno, saj bi ga, če je podvomilo o pristnosti pooblastila, moralo najprej pozvati k overitvi pooblastila, kot to določa zakon.

Vrhovno sodišče je do sklepa, da konkretno pooblastilo ni bilo novo oziroma ni imelo lastnoročnega podpisa, prišlo s primerjavo s pooblastilom, ki ga je pritožnik predložil v postopku pred sodiščem prve stopnje, pri čemer je ugotovilo, da je novo pooblastilo le dopolnjena preslikava predhodnega.

Ustavno sodišče pa ugotavlja, da prekrivanje tipskih sestavin ne zanika zahtevane pristnosti. Ker so tovrstne listine pogosto računalniško že predizpolnjeni obrazci, je določena stopnja njihovega ujemanja običajna, še posebej v primeru istih pooblaščencev. Poleg tega zakon ne določa, kakšna mora biti pojavnost pooblastilne listine, zato je ta do neke mere odraz strankine avtonomije.

Če je bila kopija sporne listine zgolj odtis starega izvirnika, ki vsebuje lastnoročni podpis, je enako lastnoročen tudi preslikani podpis, le da ni v izvirniku, pri čemer zakon omogoča vlaganje kopij prilog. Vrhovno sodišče pa bi se lahko ob dvomu v pristnost listine oziroma podpisa odločilo za poziv k predložitvi overjene listine, kot to predvideva zakona.

Ustavno sodišče je v sodbi, ki je bila objavljena ta teden, presodilo, da je bil obravnavani način izvršitve pritožnikove ustavne pravice do sodnega varstva s tako zoženo razlago nepredvidljivo utesnjen, dostop do sodišča pa pretirano otežen. Ustavno sodišče je zato izpodbijani sklep vrhovnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje.

Glede na to odločitev ustavno sodišče ni obravnavalo še drugih pritožnikovih očitkov, ki se nanašajo na samo odmero višine odškodnine iz sklepov sodišč prve in druge stopnje, saj mora to prej obravnavati vrhovno sodišče.