STA novice / Klakočar Zupančičeva ob 31. obletnici izbrisa pozvala k razmisleku o noveliranju zakonov o izbrisanih

Poslanska skupina SDS je pred poslanico predsednice DZ zapustila dvorano plenarne seje. "Tudi s tem se pokaže odnos do prizadetih," je komentirala Klakočar Zupančičeva. Sejo so sicer poslanci začeli z minuto molka za žrtve nedavnega potresa v Turčiji in Siriji.

V poslanici ob obletnici izbrisa pa je predsednica DZ spomnila, da bo 26. februarja preteklo 31 let, odkar je "takratna slovenska oblast protipravno izvršila izbris cele generacije ljudi iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije, s čimer so ti ljudje izgubili svoj pravi status in z njim povezane ekonomske, zdravstvene in socialne pravice". 25.671 prebivalcev je tako po njenih besedah postalo tujcev, ki nezakonito prebivajo v Sloveniji.

"Izbris je bil pravni umor vsakega izmed njih, s tem da so ostali pri življenju, ki se je sprevrglo v negotovo životarjenje, nekaterih vse do današnjih dni," je dejala. Dodala je, da politika dolga leta "ni želela ne slišati in še manj popraviti storjene krivice". Spomnila je, da je šele leta 1999 in 2003 ustavno sodišče ugotovilo, da je bil izbris neustaven, a da pri urejanju statusa oseb državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji ni šlo gladko.

"Da je država hitro po prvi ustavni odločbi iz leta 1999 sprejela zakon, ki je naslavljal vprašanje statusa izbrisanih, se gre zahvaliti pritisku Evropske komisije, saj je bila Slovenija takrat sredi procesa pogajanj za vstop v Evropsko skupnost, druga ustavna odločba iz leta 2003, ki je zakon delno razveljavila, pa je ostala neizvršena vse do leta 2010," je pojasnila. Ob tem je opozorila, da tudi danes še ostajajo "odprta vprašanja, odprti postopki in izbrisana življenja".

Zakonsko določene odškodnine po njenih besedah ne bodo nikoli vrnile izgubljenih let in pozdravile osebnih ran. Po njenem mnenju bi bilo prav razmisliti o noveliranju zakonodaje in termin izbrisani nadomestiti z izrazom žrtve. Pri tem je navedla, da nekateri še po treh desetletjih nimajo dostopa do zdravstvenih in socialnih pravic, da je treba najbolj socialno ogroženim takoj zagotoviti vsaj domsko nastanitev in oskrbo v bolnišnici.

Lanskoletno opravičilo bivšega predsednika republike Boruta Pahorja za krivice, prizadejane izbrisanim, je označila za "blag obliž", saj da izvršilna in zakonodajna oblast pri učinkovitem reševanju odprtih vprašanj na tem področju ostajata na mrtvi točki.

"Pred trenutno vlado in DZ je zgodovinska priložnost, da dokažemo, da smo pravna in socialna država, da priznavamo napake in krivice ter da jih želimo dokončno popraviti. Izgubljenih let ne moremo več dobiti nazaj, lahko pa priznamo, da je bilo dejanje izbrisa nespoštljivo, krivično, neustavno, nečloveško in lahko postavimo zakonodajne temelje, ki bodo izbrisanim osebam vrnile vsaj del izgubljenega dostojanstva," je prepričana. Ob tem se je kot predsednica DZ vsem prizadetim opravičila.