STA novice / Golob: Osnovne plače v javnem sektorju je treba spraviti v enoten sistem (dopolnjeno)

Nobena od posameznih sindikalnih skupin po njegovem opažanju nima posluha za to, da se je nekaterim, denimo tožilcem, plača od uveljavitve veljavne reforme v resnici samo zmanjševala. "Kljub temu se tožilcem plača ne sme dvigniti, ker bodo sicer štrajkali vsi ostali. Zato o pravičnosti res ne moremo govoriti znotraj sedanjega sistema," je dejal v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Milana Jakopoviča iz Levice, ki ga je zanimala načrtovana pot za odpravo plačnih neenakosti med poklicnimi skupinami zaradi dodatkov.

Poleg osnovnih plač in tega, da noben ne sme biti pod minimalno plačo, pa je ključno, da bodo znotraj panog in stebrov vzpostavili preglednost nad dodatki, je poudaril. Še bolj pomembno se mu zdi, da se začne končno vpeljevati pojem nagrajevanja in delovne uspešnosti. Ta delovna uspešnost danes deluje po enakem principu kot vse ostalo - do nje so praktično upravičeni vsi ali pa noben, ugotavlja. Kot nerazumljivo ocenjuje to, da je lahko 80 ali 90 odstotkov uslužbencev ocenjenih z najvišjo ceno.

Najlažje je podatke v plačnem sistemu po njegovi oceni primerjati tako, da se pogleda osnovne plače na eni strani in dejansko povprečna izplačila na drugi. "Takrat vidimo, kakšen je status posamezne interesne skupine, pa če to njim ustreza ali pa ne," je odločen.

Predlog za razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v višini ena proti sedem pa so zahtevali sindikati javnega sektorja, ne pa vlada, je pojasnil. Po njegovem so sindikati tisti, ki hočejo višje plače, in sicer z namenom, da bodo imeli najbolj sposobni možnost napredovanja pri osnovni plači. Verjame, da bo zdravstvena reforma dala jasen odgovor glede tega, kakšne so primerne plače v zdravstvenem sektorju.

Na Golobove navedbe o tem, da je predlog za omenjeno razmerje prišel iz vrst sindikatov, pa so se odzvali v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS). "Konfederacija ni nikoli predlagala razmerja ena proti sedem, kaj šele, da bi ga zahtevala. Ravno nasprotno, gre za predlog vladne pogajalske skupine v okviru pogajanj o izhodiščih za prenovo plačnega sistema javnega sektorja, ki so bila sindikatom uradno predstavljena 9. februarja in nam isti dan tudi pisno posredovana," je zapisal predsednik KSJS Branimir Štrukelj.

Pogajanja o teh izhodiščih so se po njegovih navedbah šele začela, v KSJS pa se bodo do njih opredelili na pogajanjih, ki bodo v petek.

Od predsednika vlade pričakujejo opravičilo za izrečene besede, od ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik pa pojasnilo glede vladnega predloga nove plačne lestvice. V skladu z njim bi bila namreč velika večina delovnih mest razporejena do sredine nove plačne lestvice, zgolj funkcionarji in nekateri izbrani javni uslužbenci pa pri vrhu. S tako luknjo, ki bi nastala vmes, se nikakor ne morejo strinjati, zato pričakujejo, da se bodo skozi pogajanja razmerja med plačami ustrezno uredila.