STA novice / Novela za natančnejšo opredelitev pogojev za tuje naložbe

Zakon bi po osnutku, ki je v javni obravnavi do 23. marca, bi se mehanizem za pregled neposrednih tujih naložb, ki ga je uvedel zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 iz maja 2020, iztekel pa se bi 30. junija 2023, uredil trajno.

Ena od ključnih predvidenih sprememb je natančnejša opredelitev pogojev za izvedbo neposredne tuje naložbe, ki jih določi komisija za pregled tujih neposrednih investicij (ta lahko posamezno naložbo ali odobri, ali določi pogoje zanjo, ali prepove ali prekliče), kot predvideva področna evropska uredba in smernice Evropske komisije.

Novela bi določala, da lahko pogoji za izvedbo vključujejo prepoved prodaje avtorskih in sorodnih pravic v lasti ciljne družbe fizičnim ali pravnim subjektom iz tretjih držav, prepoved prodaje določenih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, pridobljenih z naložbo, prepoved poslovnega sodelovanja s pravno ali fizično osebo, ki vpliva na javni red in varnost v katerekoli izmed držav članic in je bilo to ugotovila bodisi država članica bodisi Evropska komisija, in prepoved prevzema določenega dela ciljne družbe, obveznost znižanja deleža, ki se pridobiva v ciljni družbi,

Med pogoji bo glede na osnutek lahko tudi zaveza, da se bodo določeni deli ciljne družbe ohranili v Sloveniji, obveznost premestitve določenih občutljivih dejavnosti iz ciljne družbe v Sloveniji v drugo pravno osebo s sedežem v Sloveniji, prepoved določenih ravnanj na trgu Slovenije, obveznost kontinuiranega opravljanja prvotne dejavnosti ciljne družbe v Sloveniji ter obveznost zagotavljanja blaga in storitev iz prvotne dejavnosti ciljne družbe na zahtevo Slovenije ali zaprosilo druge države članice ali Evropske komisije.

Z novelo bi se pri definiciji tujega vlagatelja upoštevalo, da lahko državljan tretje države ali pravna oseba s sedežem v tretji državi nastopi kjerkoli v lastniški verigi neposrednega pridobitelja. S tem bi se preprečilo izogibanje mehanizmu pregleda tujih neposrednih investicij na način, da se transakcije "skrijejo" za neposrednega pridobitelja v EU, medtem ko lahko posredni pridobitelj izvira iz tretje države.

Pri opredelitvi neposredne tuje naložbe bi se ohranilo določilo, da se za takšno naložbo šteje pridobitev najmanj 10-odstotne udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah, dodano pa bi bilo, da se ta pridobitev lahko zgodi bodisi neposredno bodisi posredno.

Hkrati bi se iz obsega pravnih poslov, ki predstavljajo obstoj neposredne tuje naložbe, odstranilo pridobitev pravice razpolaganja z zemljišči in nepremičninami, ki so bistvene za kritično infrastrukturo, ali z zemljišči in nepremičninami, ki so v bližini takšne infrastrukture.