STA novice / Pripravljene zakonske rešitve za omejitev učinka dviga minimalne plače na kreditno sposobnost

Za zaščito kreditojemalcev pred prekomernim kreditiranjem se je v Sloveniji določil znesek, ki naj bi kreditojemalcu mesečno ostal po poplačilu kredita za kritje nujnih življenjskih stroškov. V zakonodaji vprašanje nujnih življenjskih stroškov ureja zakon o izvršbi in zavarovanju, zato je Banka Slovenije to ureditev uporabila tudi v svojih makrobonitetnih ukrepih, so spomnili v Banki Slovenije.

Zakon o izvršbi in zavarovanju za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo in kot nujne življenjske stroške določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu kredite obveznosti, se pomembno znižuje kreditna sposobnost ljudi.

Potem ko je januarja minister za delo Luka Mesec nov znesek minimalne plače s 1074,43 evra zvišal na 1203,36 evra bruto oziroma s 778 evrov na 878 evrov neto, mora tako posamezniku po plačilu vseh obrokov posojil na računu ostati nekaj več kot 914 evrov.

To po glasnih opozorilih bank, ki so sicer kritične tudi do samega makrobonitetnega ukrepanja Banke Slovenije, katerega cilj je sicer zmanjšati tveganja za potrošnike in ohranjati finančno stabilnost, dejansko onemogoča najemanje posojil velikemu številu slovenskih gospodinjstev, tudi tistih z dohodki do povprečne plače.

Na ministrstvu za finance so tako na podlagi dogovora z Banko Slovenije pripravili osnutek predloga zakona o dopolnitvi zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki jasno opredeljuje, da za omejitve glede kreditiranja potrošnikov ne veljajo omejitve, ki so določene v primeru izvršbe na dolžnikove denarne prejemke.

Zato je predlagana dopolnitev, da nadzorni organi pri izvajanju makrobonitetnega nadzora po tem zakonu, torej tudi Banka Slovenije, niso vezani na določbe glede omejitve izvršbe, kot jih določajo predpisi, ki urejajo to področje, je razvidno iz besedila zakonskega osnutka med vladnimi gradivi v obravnavi.

S predlagano dopolnitvijo bo lahko Banka Slovenije po pojasnilih ministrstva za finance brez kakršnegakoli dvoma glede svojih pristojnosti prilagajala makrobonitetni ukrep glede omejitve kreditiranja potrošnikov neodvisno od sprememb višine minimalne plače.

Banka Slovenije bo po novem tako lahko določila tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku, npr. na podlagi ocene nujnih življenjskih stroškov, svojo funkcijo sprejemanja in prilagajanja makrobonitetnih ukrepov pa bo lahko izvajala na podlagi lastnih in drugih analiz oziroma ugotovitev ter ob upoštevanju ostalih predpisov, vezanih na bančni sistem.

"Posledično bo torej lahko sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost," so strnili na ministrstvu.