STA novice / Ustavno sodišče zavrnilo zahteve Tomaža Lovšeta do Dnevnika zaradi objave prisluhov o prodaji Mercatorja

Časnik Dnevnik je leta 2013 objavil serijo člankov o prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. V člankih so novinarji citirali tudi prisluhe, iz katerih je bilo razvidno ozadje prodaje Mercatorja, v središču prisluhov pa se je znašel tudi podjetnik, nekdanji nosilec franšize Diners za Slovenijo Tomaž Lovše.

Lovše je zaradi objave prisluhov sprožil tožbo na okrajnem sodišču, s katero je od Dnevnika med drugim zahteval umik člankov, objavo javnega opravičila ter sklic novinarske konference, na kateri bi Dnevnik preklical svoje navedbe, ki izhajajo iz objave prisluhov. Lovšetove zahteve sta zavrnila tako okrajno kot višje sodišče v Ljubljani, zato se je obrnil še na ustavno sodišče, vendar je tudi slednje zdaj Lovšetove pritožbe zavrnilo.

Pri obravnavi omenjenega primera je ustavno sodišče preizkusilo, ali sta prvo in drugostopenjsko sodišče izvedli tehtanje med pravicama v koliziji, to je človekovo pravico pritožnika do komunikacijske zasebnosti iz 37. člena ustave in ustavno pravico tožene stranke do svobode izražanja po 39. členu ustave. Preverilo je tudi, ali sta sodišči navedli upoštevne in zadostne razloge, da se mora komunikacijska zasebnost pritožnika v konkretnem primeru umakniti pravici medijske hiše voditi odprto javno razpravo o pomembni temi v javnem interesu s pomočjo pridobljenih prisluhov iz predkazenskega postopka.

Po oceni ustavnega sodišča so v izpodbijanih sodbah prvo in drugostopenjskega sodišča zadostni in ustrezni razlogi za stališče, da se mora "pritožnikova pravica do komunikacijske zasebnosti v okoliščinah primera umakniti pravici do svobode izražanja tožene stranke," sodiščema pa je pritrdilo tudi v zvezi z težo razprave v javnem interesu, h kateri je prispevala serija člankov novinarjev tožene stranke, "saj je obstajal močan interes javnosti, da se seznani z informacijami, kako potekajo prodaje državnega premoženja oziroma družb, ki so v večinski lasti podjetij in bank v državni lasti," med drugim v obrazložitvi navaja ustavno sodišče.