STA novice / Istanbulska konvencija v EU še brez ratifikacije (tema)

Istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima je leta 2011 pripravil Svet Evrope, v veljavo pa je stopila leta 2014. EU jo je podpisala junija 2017, skoraj šest let po tem pa je še vedno ni ratificirala, ker šest držav - Bolgarija, Češka, Madžarska, Latvija, Litva in Slovaška - temu nasprotuje.

Sodišče EU je sicer leta 2021 razsodilo, da bi lahko EU nadaljevala postopek ratifikacije kljub pomanjkanju soglasja. Evropski parlament je minuli torek, teden dni pred mednarodnim dnevom žensk, znova pozval EU k ratifikaciji.

Stanje glede uresničevanja konvencije je po državah EU različno, sledi pa pregled po nekaterih, ki je kot tematski prispevek nastal v okviru projekta evropskih tiskovnih agencij Evropsko novinarsko središče (ENR). Pri pripravi prispevka so poleg Slovenske tiskovne agencije STA sodelovale francoska AFP, italijanska Ansa, bolgarska BTA, nemška dpa, španska EFE, hrvaška Hina in agencija BiH Fena.

Poljska, ki je konvencijo ratificirala leta 2015, napoveduje odstop do nje. Turčija se je iz nje umaknila leta 2021, Ukrajina pa jo je kljub vojni ratificirala lani.

Slovenija in Španija sta obe ratificirali konvencijo in celo na novo opredelili kaznivi dejanji posilstva in spolnega nasilja, ki po novem vključujeta koncept "samo ja pomeni ja".

V Španiji je bil po oceni evropskega ženskega lobija iz leta 2020 od ratifikacije leta 2014 dosežen napredek na področju preprečevanja in pregona kaznivih dejanj nad ženskami - država je povečala finančno pomoč za prizadete ženske in ustvarila zatočišča zanje.

Kot prva država v EU je leta 2022 začela uradno beležiti vse oblike femicida, a izkoreninjenje nasilja nad ženskami še naprej predstavlja izziv v državi, v kateri je bilo lani v nasilju na podlagi spola ubitih 49 žensk.

Slovenija je glede na poročilo strokovne skupine Sveta Evrope Grevio, ki preverja spoštovanje konvencije, od ratifikacije leta 2015 naredila napredek pri vzpostavljanju pravnega, institucionalnega in političnega okvirja. Več pozornosti bi med drugim morala nameniti ženskam iz ranljivih skupin, kazenski sistem pa ostreje ukrepati proti vsem oblikam nasilja nad ženskami.

V Nemčiji je konvencija začela veljati leta 2018. Da pa bi jo uresničili v skladu s smernicami, manjka še več tisoč zatočišč za ženske. Zatočišča za ženske so neenakomerno razporejena, na podeželju jih primanjkuje, v mestih pogosto obstajajo dolge čakalne liste. Glede na zadnje poročilo Grevia državi manjka nacionalni načrt ukrepanja.

So pa strokovnjaki pozdravili razvoj v okviru kazenskega prava, denimo izrecno kriminalizacijo zlorab s pomočjo tehnologije, kot sta kibernetsko zalezovanje ali nedovoljeno fotografiranje intimnih telesnih predelov.

V Italiji so zakoni po oceni Grevia pogosto "inovativni", prepogosto pa se jih ne uporablja učinkovito in enotno po vsej državi. Država bi morala tudi zagotoviti ustrezne finančne in kadrovske vire za uresničitev obstoječih zakonov in politik.

Grevio izpostavlja tudi "upor glede enakosti spolov" v Italiji. To naj bi se med drugim pokazalo z odvzemanjem legitimnosti študijam spolov na šolah in univerzah. Nekatera mesta naj bi "cenzurirala" dogodke, namenjene krepitvi osveščenosti glede teh vprašanj.

Na Hrvaškem se je istanbulska konvencija izkazala za vprašanje, ki deli družbo. Parlament jo je ratificiral leta 2018, a je ratifikacija zatresla vladajočo HDZ. Premier Andrej Plenković je poskušal pomiriti kritike z izjavo, dodano zakonu, da je konvencija skladna s hrvaško ustavo in da ne vključuje t. i. teorije spolov.

Aktivisti za pravice žensk opozarjajo na neustrezno uresničevanje konvencije, češ da sodniki ne vedo, kaj je nasilje na podlagi spola, sodišča pa da nalagajo le simbolne kazni za nasilje v družini. Grevio bo poročilo na podlagi lanskoletnega obiska objavil letos.

V Bolgariji je ustavno sodišče leta 2018 ugotovilo, da istanbulska konvencija v zvezi s pojmom spola uporablja pravne koncepte, ki so nezdružljivi s temeljnimi načeli bolgarske ustave. V skladu s tem Bolgarija ni podprla dveh osnutkov odločitev Sveta EU o ratifikaciji konvencije.

Bosna in Hercegovina je leta 2013 med prvimi evropskimi državami ratificirala istanbulsko konvencijo, ni pa bila ta doslej še v celoti vključena v zakonodajo države. Za enovit sistem preprečevanja nasilja in zaščite žrtev je sicer odgovorna agencija za enakost spolov BiH, a država trpi zaradi posledic delitev sodnih pristojnosti po entitetah, kar ima za posledico različne prakse in neenakost pri uveljavljanju pravice do zaščite in dostopnosti pomoči.

Glede na poročilo omenjene agencije je v BiH žrtev družinskega nasilja vsaka četrta ženska. Nasilna ravnanja se vse pogosteje končajo s femicidom.