STA novice / Ob 8. marcu poziv k zaščiti žrtev nasilja tudi s spremembami zakona o delovnih razmerjih

Kot so v današnjem sporočilu za javnost spomnili Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, Petra Meterc z Inštituta 8. marec in Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, so svoje predloge za zaščito žrtev nasilja, vezane na poseg v zakon o delovnih razmerjih, na ministrstvo za delo posredovali že januarja, a do danes niso dobili nobenega uradnega odgovora.

"8. marca zato ne potrebujemo obljub, prijaznih besed in protestnih gesel s strani odločevalcev - ampak konkretna dejanja, ki bodo, korak po korak, pomagala pri vzpostavljanju družbe brez spolnega nadlegovanja in nasilja," so poudarili.

V omenjenih organizacijah so tako vnovič izpostavili izsledke zadnjega poročila o revščini slovenskega dela Evropske mreže za boj proti revščini, s tem pa problematiko nasilja v družinah, pri čemer gre večinoma "za ženske, ki se umikajo iz nasilnega odnosa".

"Žrtve intimnopartnerskega nasilja velikokrat nimajo nobenih ustreznih pogojev, da se umaknejo. Pogosto nimajo kam iti, saj ne morejo kar čez noč najti druge ustrezne nastanitve. Z umikom nastanejo še dodatne administrativne težave, saj se njihov dohodek dostikrat zniža. Veliko je mam, ki ostanejo same z otroci iz prve triade in zato ne morejo vzeti službe, ki je zunaj dopoldanske izmene. Zaposlitev, ki nudijo samo dopoldansko izmeno, je zelo malo, še posebej, če govorimo o področju dela, ki zahteva srednješolsko izobrazbo," so zapisali.

Žrtve po njihovih navedbah potrebujejo kar nekaj prostih dni od dela, da se lahko umaknejo. Med drugim za selitev, za raznorazne sodne postopke, za ponovno vzpostavitev običajnega življenja. Pri tem se jim porajajo različna vprašanja iz naslova dela in zaposlitve.

Skladno s tem se nevladniki zavzemajo za spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki bi žrtvam nasilja nudile določeno razbremenitev, njihovi predlogi pa upoštevajo tudi smernice usklajevanja dela in zasebnosti. Med njihovimi idejami v pomoč žrtvam nasilja so možnost krajšega delovnega časa, deset dodatnih delovnih dni plačane odsotnosti v posameznem koledarskem letu, posebno delovnopravno varstvo in varstvo v zvezi z nočnim, nadurnim, izmenskim delom ali delom čez vikend.

Leta 1977 je Generalna skupščina ZN 8. marec z resolucijo določila kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so namreč ženske v tekstilni industriji v New Yorku protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.