STA novice / Revizorji zaznali vrzeli pri ukrepih za odkrivanje nasprotij interesov pri porabi EU sredstev

Nasprotje interesov je nepravilnost, ki vpliva na proračun EU in je lahko povezana z goljufivimi dejavnostmi. Do njega pride, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog oseb, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna EU, denimo zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnegakoli drugega neposrednega ali
posrednega osebnega interesa.

Skladno s pravili EU se morajo vsi, ki sodelujejo pri upravljanju sredstev EU, izogibati vsakršnemu nasprotju interesov, kmetijska in kohezijska politika pa sta največji področji porabe v EU. Revizorji so tako želeli ugotoviti morebitne pomanjkljivosti pri upravljanju nasprotij interesov na ravni Evropske komisije in držav članic ter dati priporočila za izboljšave.

"Ugotovili smo, da so prizadevanja za rešitev tega problema sicer bila, vendar še vedno obstajajo vrzeli. Izboljšati bi bilo treba prijavljanje primerov in tako zagotoviti jasen pregled nad zneski, na katere vplivajo nasprotja interesov," je v sporočilu za javnost zapisal član sodišča Pietro Russo, ki je vodil revizijo.

Preučili so štiri države članice, to so Nemčija, Madžarska, Malta in Romunija, ter ugotovili, da njihovi organi kot najpogostejši preventivni ukrep uporabljajo lastne izjave o interesih. Uslužbenci te izjave običajno izpolnijo ob zaposlitvi in pred pomembnimi koraki pri upravljanju evropskih sredstev, kot so dodelitev subvencij, oddaja javnih naročil, pregledi in revizije. A kot piše v poročilu, so te izjave lahko nezanesljive, navzkrižno preverjati informacije pa je včasih težko.

Poleg tega v državah, ki so jih preučili, lastne izjave niso bile obvezne za člane vlade, ki so sodelovali pri odločanju o programih EU in dodeljevanju zadevnih sredstev, čeprav predpisi od leta 2018 to izrecno zahtevajo.

Po ugotovitvah revizorjev nacionalni organi veliko pozornosti namenjajo odkrivanju nasprotij interesov pri javnih naročilih, ne pa vedno dovolj tudi nekaterim opozorilnim znakom, kot so številni postopki, pri katerih ni prave konkurence. Prav tako še niso vzpostavljeni ukrepi za žvižgače, več držav članic pa zamuja pri prenosu pravil za zaščito oseb, ki prijavijo kršitve prava EU, v nacionalno zakonodajo.

Javno dostopni viri trenutno ne vsebujejo informacij o končnih upravičencih, ki so za pravnimi osebami, zato je javni nadzor omejen. V upravljavskih in kontrolnih sistemih držav EU v novem programskem obdobju za kohezijo (2021-2027) bo razkritje teh informacij obvezno. Od leta 2023 bodo morali upravičenci do sredstev za kmetijstvo zagotoviti informacije o skupinah podjetij, v katerih sodelujejo.

Revizorji so tudi ugotovili, da ni javno dostopnih informacij o obsegu nasprotja interesov pri deljenem upravljanju porabe EU, prav tako ni kazalnikov, ki bi merili pogostost ali obseg tega problema.

Poleg tega se ne prijavijo vse nepravilnosti, na primer če je zadevni znesek nižji od 10.000 evrov ali če se nepravilnost odkrije in odpravi na nacionalni ravni, preden se Evropski komisiji pošlje zahtevek za sredstva.

Sodišče je komisiji priporočilo, naj sprejme ukrepe za izboljšanje zmogljivosti za preprečevanje, odkrivanje in prijavljanje nasprotij interesov ter za spodbujanje transparentnosti. Med drugim naj vzpostavi jasne smernice za države članice o tem, kdaj in kako naj celovito in enotno prijavljajo goljufije in nepravilnosti, ki vključujejo nasprotja interesov.