STA novice / DZ z zeleno lučjo novemu zakonu o napotitvah delavcev v tujino

Uvodoma je bil za to točko predviden nagovor predlagatelja oz. državnega sekretarja na ministrstvu za delo Dana Juvana, a do njega ni prišlo, ker je Juvan na sejo zamudil. Na odboru DZ za delo v začetku marca pa je povedal, da novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev slovensko zakonodajo usklajuje z evropsko in je bil usklajen s socialnimi partnerji.

Zakon ob tem črta določbo v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz 2), ki je do zdaj omogočala znižanje davčne osnove za plačilo prispevkov za določene napotene delavce na zakonski minimum. To za napoteno delavce v primerjavi z delavci, ki prejemajo enako bruto plačo v Sloveniji, pomeni nižje pokojnine, za državo nižji priliv v pokojninsko blagajno, za sosednje države pa nelojalno konkurenco, zaradi česar je bil na ravni EU sprožen postopek zoper Slovenijo.

Rešitev bo zvišala stroške delodajalcev, zato je bil na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) lani dosežen dogovor, da bo ta del zakona v veljavi šele z letom 2024. V tem času pa naj bi ministrstvo za finance preučilo možne rešitve, da bi bile obremenitve za podjetja in delavce enakovredne tistim v konkurenčnih državah.

Poleg tega novi zakon ureja postopke za podjetja, ki imajo sedež v Sloveniji in izvajajo čezmejne storitve v najmanj dveh državah hkrati ali zaporedoma, saj v obstoječem zakonu niso predvideni. Natančneje določa še pravila in postopek za pridobitev potrdila A1, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in predstavlja dokazilo, da delodajalec za napotenega delavca plačuje socialne prispevke.

Sandra Gazinkovski (Svoboda) je v predstavitvi poslanskih stališč dejala, da se bo z ukinitvijo znižanja davčne osnove za socialne prispevke za nekatere napotene delavce prispevalo k pravičnejši konkurenci tudi med vsemi slovenskimi ponudniki čezmejnih storitev. "Pričakovanj, da bomo še naprej zagotavljali socialni damping in nelojalno konkurenco, ki nam jo očita Evropska komisija, ni mogoče realizirati," je podčrtala.

V SD pa glede na črtanje določbe iz Zpiz 2 po besedah Soniboja Knežaka pričakujejo, da bo ministrstvo za finance spoštovalo zavezo in pripravilo ukrepe za "ohranitev konkurenčnosti tistega dela slovenskega gospodarstva, ki izvaža svoje storitve in opravlja večino svojega posla v drugih državah članicah EU". Poslanec je ob tem spomnil, da je ključen cilj zakona zagotoviti varovalke za učinkovito preprečevanje kršitev in zlorab pravic napotenih delavcev ter vzpostaviti učinkovit inšpekcijski nadzor nad spoštovanjem pravil čezmejnega izvajanja storitev in zagotavljanja socialne varnosti napotenih delavcev.

Anja Bah Žibert (SDS) je opozorila, da bodo v primeru, da ne bo pravočasnih rešitev v zvezi z ukinitvijo ugodnosti za delodajalce "nastale negativne posledice za podjetja in tudi državo". "Podjetja bodo v primeru poslabšanja pogojev primorana naseliti svoja podjetja v bolj konkurenčne države," se boji. Kritična je bila še, ker je zakonodajno-pravna služba DZ na zakon z 38 členi podala pripombe na skoraj 30 členov, koalicija pa je potem na matičnem odboru DZ predlagala čez 30 dopolnil. "Lahko vidite, da gre res za povsem amandmiran zakon in da je o njem zelo težko tudi razpravljati," je povedala.

Na posledice rešitev za gospodarstvo je opozoril tudi Aleksander Reberšek (NSi). Država naj bi z ukinitvijo ugodnosti za delodajalce, ki napotujejo, pobrala za okoli 49 milijonov evrov več socialnih prispevkov, to pa na drugi strani pomeni povečanje stroškov podjetij, ki delajo v drugih državah EU, je navedel.

V poslanski skupini Levica se za predstavitev stališča niso odločili.