STA novice / Vlada predlaga poenostavitev in pocenitev postopkov prijave patentov

Zakon o industrijski lastnini ureja vrste pravic industrijske lastnine, kot so patent, dodatni varstveni certifikat, model, znamka in geografska označba, kot tudi postopke za podelitev in registracijo teh pravic ter njihovo sodno varstvo.

Po predlogu novele bo lahko Urad za intelektualno lastnino sklenil pogodbe z drugimi uradi in organizacijami za zagotovitev novih informacijskih storitev. S sklenitvijo pogodbe z Evropsko patentno organizacijo bi denimo omogočil prijaviteljem nacionalnih patentnih prijav, da že v nekaj mesecih po vložitvi prijave pridobijo kakovostno informacijo o tem, ali njihov izum izpolnjuje vse pogoje za podelitev patenta, so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Pogodba z Evropsko patentno organizacijo bi nekaterim prijaviteljem zagotovila tudi precejšnje finančne olajšave. Evropski urad namreč za poizvedbo o stanju tehnike s pisnim mnenjem, kadar je ta vložena preko urada, s katerim ima sklenjen sporazum, prizna 80 odstotkov popusta na ceno storitve. "To pomeni, da bodo prijavitelji namesto 2336 evrov plačali le 467 evrov - takšna ureditev velja za do 400 nacionalnih patentnih prijav letno," je v sporočilu po seji vlade zapisal gospodarski minister Matjaž Han.

Zaradi prenosa določb evropske direktive sta predvidena dva nova upravna postopka za razveljavitev in ugotovitev ničnosti znamke. Zdaj tečejo ti postopki pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, po novem pa bodo potekali tudi pred Uradom za intelektualno lastnino. Kompleksnejše primere, povezane s kršitvijo pravic iz znamke, bo še naprej reševalo sodišče.

"Stranke bodo tako lahko hitreje in z nižjimi stroški dosegle razveljavitev znamke ali ugotovitev ničnosti znamke. Razveljavitev znamke je možna, kadar se na primer v zadnjih petih letih ni uporabila v gospodarskem prometu, ali če je postala generičen izraz za določeno blago ali storitve, kot na primer superga in kalodont. Za nično pa se znamka ugotovi, če sploh ne bi smela biti registrirana," je pojasnil Han.

S potrditvijo predlaganih sprememb se bo zakon uskladil tudi s sporazumom o Enotnem sodišču za patente. Ta določa, da bo Enotno sodišče za patente reševalo spore v zvezi z evropskim patentom z enotnim učinkom in klasičnim evropskim patentom, pri čemer bo imela sodba učinek v vseh sodelujočih državah. To bo hitreje in predvidoma ceneje, kot če bi vlagali tožbe v vsaki državi posebej, pričakujejo na gospodarskem ministrstvu. Enotno sodišče za patente bo začelo delovati 1. junija 2023.

Medtem bo slovensko sodišče (Okrožno sodišče v Ljubljani) še naprej pristojno za spore glede nacionalnih patentov in v prehodnem obdobju tudi za klasične evropske patente, če se bodo njihovi imetniki odločili za izključitev pristojnosti Enotnega sodišča za patente.

Predlog novele zakona še določa, da bo Urad za intelektualno lastnino po uradni dolžnosti razglasil za ničnega evropski patent, vpisan v nacionalni register, kadar je ta razveljavljen pri Evropskem patentnem uradu. S tem se zagotavlja večjo pravno varnost.

Novela bo tudi omogočila, da imetnik evropskega patenta, pri katerem Evropski patentni urad iz formalnih razlogov ni registriral enotnega učinka, kljub temu pri Uradu za intelektualno lastnino vpiše evropski patent v register patentov, ki bo učinkoval kot nacionalni patent.

Prav tako bo omogočila dodatne načine, s katerimi bi imetnik nacionalnega patenta lažje ohranil veljavnost patenta po desetem letu trajanja. Med predlaganimi spremembami na ministrstvu izpostavljajo še skrajšanje objektivnega roka za vložitev zahteve za nadaljevanje postopka po zamudi in uvedbo enotne tarife zastopnikov.