STA novice / Z rebalansom zmanjšanje porabe za 600 milijonov evrov

Proračun za leto 2023 je DZ sprejel novembra lani, ko je ob nekaj manj kot 13,5 milijarde evrov pričakovanih prihodkov določil porabo v rekordni višini skoraj 16,7 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se tako oblikoval pri vrtoglavih 3,3 milijarde evrov, kar je vlada v postopku sprejemanja pojasnjevala predvsem z visoko proračunsko rezervo, iz katere se financirajo ukrepi za blažitev posledic energetske krize in draginje.

Zdaj je vlada ugotovila, da bo zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo potrebnih manj sredstev za njeno blažitev. Letošnje izdatke proračuna je tako določila pri približno 16,1 milijarde evrov, so po seji vlade sporočili s finančnega ministrstva. Ob nespremenjenem cilju približno 13,5 milijarde evrov prihodkov bo tako primanjkljaj letos znašal 2,7 milijarde evrov.

Znižanje načrtovanih izdatkov omogoča tudi zmanjšanje potreb po financiranju ukrepov, povezanih s covidom-19 in za polnjenje sklada za odpravo posledic naravnih nesreč. Hkrati pa črpanje evropskih sredstev iz novega finančnega okvira 2021-2027 ne bo potekalo tako hitro, kot je vlada načrtovala jeseni. Proračunski izdatki na tej podlagi bodo letos zato nižji.

Rebalans je sicer potreben zaradi nove organizacije vlade. Ta se je po osmih mesecih od nastopa mandata reorganizirala konec januarja, ko so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Vlado tako od 24. januarja sestavlja 20 ministrstev.

Z rebalansom bodo tudi novi državni organi dobili svoje finančne načrte. Izdatki posameznih resorjev se bistveno ne spreminjajo, je pa vlada v danes sprejetem razrezu izdatkov upoštevala prerazporeditve proračunskih sredstev, ki so jih letos že izvedli.

Na ministrstvu za finance ob tem poudarjajo, da bodo prihodnje leto znova v veljavi fiskalna pravila, zato je treba javne finance upravljati preudarno. "Temu sledimo tudi z nižjim načrtovanim primanjkljajem," so zapisali.