STA novice / Osnutek zakona o ZZZS posega v upravljanje zdravstvene blagajne

O predlogu zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) naj bi ESS razpravljal že 24. marca, a do tega ni prišlo. Socialni partnerji namreč do začetka seje niso prejeli izhodišč o strukturni prenovi ZZZS, zato so predlagali zgolj obravnavo predloga zakona o digitalizaciji. Vladna stran je temu nasprotovala, saj je vztrajala pri obravnavi obojega hkrati. Dogovora o dnevnem redu tako niso dosegli in so sejo hitro zaključili.

Kot kaže, bodo predlog zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in osnutek zakona o ZZZS socialni partnerji obravnavali na torkovi izredni seji. Med gradivi v vabilu sta namreč predloga obeh zakonov.

Organa ZZZS sta glede na osnutek zakona, ki ga je pridobila STA, skupščina in uprava. Skupščino bi s sedanjih 45 članov skrčili na 11 članov, od tega šest članov predstavnikov zavarovanih oseb, dva člana predstavnika ustanovitelja, ki bi ju imenovala vlada, dva člana predstavnika delodajalcev ter enega člana predstavnika delavcev, ki bi ga izvolili delavci ZZZS.

Predstavnike zavarovancev in delodajalcev bi predlagal ESS. Člane skupščine bi imenovala strokovna komisija, sestavljena iz petih strokovnjakov z delovnimi izkušnjami s področja zdravstva, upravljanja kadrovskih virov in delovanja organov upravljanja.

Osnutek zakona ob tem ne predvideva mesta generalnega direktorja, poslovodni organ ZZZS bi tako bila uprava. Sestavljali bi jo trije člani, od katerih je en predsednik uprave in dva člana uprave. Od teh bi en bil pristojen za področje obveznega zdravstvenega zavarovanja, drugi pa za področje dolgotrajne oskrbe.

Predsednika uprave ZZZS na podlagi javnega razpisa imenuje skupščina zavoda v soglasju z vlado. Če vlada ne da soglasja k imenovanju predsednika uprave, skupščina v 30 dneh od odklonitve soglasja objavi nov javni razpis. Preostala člana uprave na podlagi javnega razpisa in na predlog predsednika uprave imenuje skupščina, prav tako v soglasju z vlado. Imenovanje predsednika in članov uprave ZZZS učinkuje z dnem podanega soglasja vlade.

Kot je še razvidno iz osnutka, bi zakon za predsednik uprave zahteval najmanj 15 let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let delovnih izkušenj na področju menedžmenta v zdravstvu. Posameznik bi za predsednika uprave lahko bil imenovan največ dvakrat.

Zakon bi glede na osnutek določal še, da se na sejo skupščine obvezno vabi tudi ministra za zdravje ter ministra, pristojnega za dolgotrajno oskrbo in finance, ki pa nimajo pravice odločanja. Skupščina lahko sprejme sklep, s katerim pozove ministra za zdravje, da se na prvi naslednji seji skupščine opredeli do določene vsebine. Minister pa lahko na sejo skupščine ali pisno pred sejo pozove skupščino ali predsednika uprave, da opravi posamezno nalogo iz svoje pristojnosti in o tem poroča na prvi naslednji seji.

Osnutek zakona predvideva tudi oblikovanje rezervnega sklada, v katerega bi namenil najmanj 25 odstotkov presežkov prihodkov nad odhodki, in sicer toliko časa, da rezervni sklad doseže 25 odstotkov povprečnega mesečnega prihodka iz prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje po zaključnih računih v zadnjih treh letih. Rezervna sredstva bi uporabili za pokrivanje nepredvidenih in povečanih izdatkov, ki so posledica epidemij, elementarnih nesreč, pokritja presežkov odhodkov nad prihodki ali drugih rizikov v skladu z zakonom.

Predlog osnutka ZZZS ob tem nalaga, naj aktivneje kupuje zdravstvene storitve od izvajalcev zdravstvenih storitev in aktivno nadzira njihovo izvajanje.

Zakon bi se glede na osnutek začel uporabljati 1. septembra 2023.