STA novice / Varuh človekovih pravic s predstavniki nemško govoreče skupnosti o njihovem priznanju

Nova predsednica Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji Urška Kop, predsednik Zveze kulturnih društev Kočevarjev in Štajercev v Sloveniji Jan Schaller in predsednica Kulturnega društva nemško govorečih žena Mostovi iz Maribora Veronika Haring so varuhu človekovih pravic predstavili še pozive k izvajanju Evropske listine o regionalnih manjšinskih jezikih v krajih, kjer živijo narodne skupnosti v Sloveniji.

Gostje so varuha še seznanili, da so pripravili publikacijo z naslovom Pravna enakopravnost nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji z italijansko in madžarsko narodno skupnostjo, ki bi lahko služila za razmislek o možnih rešitvah. Povedali so mu tudi, da se določila t.i. kulturnega sporazuma, ki sta ga leta 2002 podpisali Slovenija in Avstrija, ne izvajajo.

Ta dvostranska pogodba ureja pravice nemško govoreče skupine v Sloveniji. Slovenska vlada je v skladu z njo dolžna zagotoviti, da skupina, ki šteje nekaj tisoč ljudi, v polnosti razvija svojo jezikovno in drugo identiteto.

Varuh človekovih pravic je poudaril, da gre pri urejanju posebnih pravic narodnih skupnosti v prvi vrsti za politično vprašanje. Institucija varuha je na potrebo po opredelitvi do zahtev po priznanju statusa manjšin pristojne državne organe že večkrat opozarjala, in sicer že leta 2003, pa tudi v letu 2007. Varuh pričakuje ustrezen dialog države z njimi, preučil pa bo tudi nekatera vprašanja, izpostavljena na današnjem sestanku, so sporočili iz njegovega urada.

Za uradno priznanje nemško govoreče skupnosti v Sloveniji si prizadeva tudi Avstrija.

Svetovalni odbor o Okvirni konvenciji Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin je v mnenju, objavljenem septembra lani, pozval slovenske oblasti, naj okrepijo pravno varstvo nemško govoreče skupnosti in novih narodnih skupnosti. Pozval jih je tudi, naj razmislijo o tem, da se tem skupnostim omogoči dostop do ustavno zaščitenih manjšinskih pravic.