STA novice / Za vložitev predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v DZ bodo zbirali 5000 podpisov (dopolnjeno)

Zdajšnja zakonodaja ne ureja položaja umirajočih v trpljenju, ker jim ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba, je na današnji novinarski konferenci dejal soavtor zakonskega predloga Andrej Pleterski. Prekinitev trpljenja s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja je v takih primerih po njegovih besedah lahko rešitev.

Kot je pojasnil, bi predlog uzakonil pravico vseh polnoletnih obvezno zavarovanih oseb v Sloveniji, ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja, da pod določenimi pogoji zaprosijo za pomoč pri izvedbi svoje odločitve in dostojanstveno končajo življenje. Predlog pa izključuje to možnost za mlajše od 18 let, za ljudi brez fizioloških razlogov za trpljenje in za ljudi z depresijo, ki je duševna motnja.

Prav tako pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne bi imeli ljudje, ki trpijo zaradi naveličanosti življenja, niti tisti, ki sami niso sposobni odločati o sebi.

Recept za smrtonosno učinkovino bo izdala posebna komisija, ki bo zaradi varnosti pred zlorabami ves čas nadzorovala postopek. Pooblastila bo tudi posebnega zdravstvenega delavca, da prevzame smrtonosno učinkovino v lekarni in jo prinese bolniku. Predlog predvideva, da trpeči človek sam vnese smrtonosno učinkovino v svoje telo. Le v primeru ugotovitve, da sam tega ne more narediti, bo to učinkovino v njegovo telo vnesla druga oseba.

Predlog zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti postopka pred zlorabami ali zmotami, je zatrdil pravnik Luka Mišič. Predlog hkrati določa stroge pogoje, v okviru katerih bi bila odločitev o prostovoljnem končanju življenja sprejeta. Skrbno bi bilo treba namreč prej preučiti vse možnosti za zdravljenje in se pogovoriti z lečečim zdravnikom, psihiatrom in drugimi strokovnjaki.

Po pojasnilu strokovnjakinje za zdravstveni menedžment Brigite Skele Savič pa predlog ne želi biti nadomestilo za slabo delujočo paliativno oskrbo v državi, ampak razrešuje avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolni osebi. Sicer pa se paliativna oskrba in obravnavani predlog ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, je dejala.

Človek se bo lahko v skladu z zakonom po besedah zdravnika in nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, ki je prav tako sodeloval pri pripravi zakona, v miru poslovil od svojcev in svojega življenja.

Pleterski je spomnil na raziskavo Slovensko javno mnenje 2022, po kateri je leta 2009 evtanazijo ocenilo kot sprejemljivo 60 odstotkov vprašanih, leta 2022 pa že 74 odstotkov. Zelo podobno številko je po njegovih besedah dala javnomnenjska raziskava Ninamedie maja 2022, v kateri je 76,5 odstotka vprašanih podprlo uzakonitev možnosti, da ljudje, ki želijo končati svoje nevzdržno trpljenje, dobijo pomoč pri samousmrtitvi. Ta široka podpora je neodvisna od spola, starosti, izobrazbe in kraja bivanja ter le malo od politične in svetovnonazorske usmeritve, je dejal.

Pripravljavci zakona niso dobili soglasja zdravniških organizacij k predlogu. Vendar pa so v pogovorih zaznali, da mlajša generacija zdravnikov in tisti zdravniki, ki intenzivno delajo z bolnimi in umirajočimi, predlogu bolj naklonjeni. Vsekakor pa bo mogoč ugovor vesti, je zatrdil Pleterski.

Z današnjim dnem so odprli spletno središče mojezivljenje.si, kjer bodo ob začetku zbiranja podpisov objavili navodila za oddajo podpisa podpore. Obenem so odprli tudi profila na Facebooku in Instagramu.

V parlamentarnih strankah so za zdaj skopi z odzivi na zakonski predlog, podporo so mu danes izrazili le v Levici.

V Gibanju Svoboda, SD in NSi pa poudarjajo, da gre za izjemno občutljivo temo, ki zahteva poglobljeno razpravo. Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je tako prepričan, da mora biti to tema vseh državljanov in ne zgolj odločitev katerekoli politike. "To je še bolj občutljivo vprašanje kot vprašanje spreminjanja ustave, je pa res, da se moramo tudi o tem začeti pogovarjati, prehitrih zaključkov pa v tem trenutku ne bi smeli dajati," je dejal vodja poslancev SD Jani Prednik.

V NSi ocenjujejo, da zakonski predlog obravnava temo, ki razdvaja družbo ter vanjo vnaša strah in nemir, smiselno pa se jim zdi slediti postavitvi in krepitvi dobrega sistema paliativne oskrbe, je pojasnil vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj.