STA novice / Ustavno sodišče: Obsojenemu za razžalitev sodnikov kršena pravica do svobode izražanja

Kot so pojasnili na ustavnem sodišču, je vrhovno sodišče zavrnilo pritožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti. Zavzelo je stališče, da zapisi v pismih niso pomenili kritike oškodovancev in da zato pritožnikovega ravnanja ni treba presojati z vidika varstva pravice do izražanja.

Ustavno sodišče je poudarilo, da gre v obravnavanem primeru za položaj kolizije med pritožnikovo pravico do svobode izražanja na eni strani ter pravico oškodovanih sodnikov do varstva časti in dobrega imena na drugi. V takšnem primeru je treba opraviti tehtanje med pravicami, upoštevaje vrsto meril, ki sta jih izoblikovala ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).

Za predstavnike oblasti namreč veljajo širše meje sprejemljive kritike kot za druge osebe. Predstavnike sodne oblasti pa je treba varovati pred žaljivimi in zlonamernimi napadi, ki zmanjšujejo zaupanje javnosti vanje. Zaupanje javnosti je nujno za uspešno sojenje, dolžnost varstva zaupnih podatkov v zadevah, v katerih sodijo, pa sodnikom preprečuje, da bi odgovorili na kritike na svoj račun, so pojasnili.

Ustavno sodišče je opozorilo na prakso ESČP, po kateri se celovita presoja ne opravi v primerih zlorabe pravice do svobode izražanja na podlagi 17. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Gre za izražanje, ki ni v skladu s konvencijskimi vrednotami, kot na primer opravičevanje oziroma poveličevanje terorizma in vojnih zločinov, spodbujanje nasilja in sovraštva, grožnje ozemeljski celovitosti in ustavnemu redu, promocija totalitarnih ideologij in zločinov proti človeštvu.

Člen 17 konvencije se uporablja ozko in le v izjemnih primerih, ko je jasno, da izjave skušajo preusmeriti pravico do svobode izražanja od njenega temeljnega namena k namenom v nasprotju s konvencijskimi vrednotami. Ker iz obrazložitve sodbe ni bilo razvidno, da bi vrhovno sodišče opravilo celovito presojo posega v svobodo izražanja iz prvega odstavka 39. člena ustave, ni pa šlo za primere po 17. členu evropske konvencije, je ustavno sodišče odločilo, da je bila pritožniku kršena pravica do svobode izražanja iz prvega odstavka 39. člena ustave, so pojasnili.

Zato so sodbo vrhovnega sodišča razveljavili in zadevo vrnili v ponovno odločanje.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Sodnica Katja Šugman Stubbs in sodnik Rok Čeferin sta dala pritrdilni ločeni mnenji, so še sporočili z ustavnega sodišča.