STA novice / Akos s predlogom akta o varnostnih zahtevah in omejitvah za omrežno opremo

Natančneje splošni akt po pojasnilih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) določa "usmeritve, ki jih morajo upoštevati in izvajati operaterji mobilnih komunikacijskih omrežij, ki zagotavljajo ta omrežja kritičnim subjektom, pri oceni tveganj, ki izhajajo iz odnosov in dogovorov s proizvajalci oziroma dobavitelji informacijskih sistemov in omrežne opreme ter tveganj, ki izhajajo iz storitev podpore tretje ravni, ki jih tem operaterjem zagotavljajo ponudniki storitev podpore".

Na Akosu pravijo, da so predlog splošnega akta pripravili v sodelovanju z vladnim uradom za informacijsko varnost na podlagi 116. člena zakona o elektronskih komunikacijah, ki je bil sprejet konec lanskega septembra in je prinesel temeljito prenovo ureditve področja elektronskih komunikacij.

Ta člen določa, da se s splošnim aktom opredeli kritične elemente omrežja in pripadajoče informacijske sisteme ter druge tehnične usmeritve, ki jih morajo upoštevati operaterji mobilnih komunikacijskih omrežij, ki zagotavljajo mobilna omrežja upravljavcem kritične infrastrukture.

Pri pripravi predloga sta agencija in urad izhajala tudi iz sklopa orodij EU za varnost omrežij 5G, ki vsebuje niz celovitih ukrepov za usklajen pristop celotne EU k zagotavljanju varnih omrežij 5G. Pri pripravi navedenega akta je Akos upošteval tudi zadnje smernice Agencije EU za kibernetsko varnost.

Glede na kritike o počasnosti sprejemanja tega podzakonskega akta, ki so se pojavljale v nekaterih medijih, so na agenciji zapisali, da predlog splošnega akta naslavlja kompleksne in strokovno zahtevne vsebine in terja tehtno pripravo, zato so ga pripravljali dlje, kot so prvotno načrtovali.

Ker pa ima splošni akt vpliv tudi na operaterje, ki za zagotavljanje omrežij že uporabljajo določeno tehnologijo oziroma opremo določenega proizvajalca, agencija spominja na določila zakona o elektronskih komunikacijah, ki predvidevajo prehodno obdobje za dodatne varnostne zahteve.

Operater lahko tako uporablja obstoječo opremo ali opremo, za katero je že sklenil pogodbo, do konca njene življenjske dobe, vendar najdlje sedem let od objave informacije o izdani odločbi o določitvi opreme in storitev podpore tretje ravni zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti v uradnem listu.

Z dopolnili koalicije so bile sicer v zakonu o elektronskih komunikacijah med drugim spremenjene določbe glede varnostnih zahtev za operaterje pri odnosih z dobavitelji, ki bi se lahko med drugim nanašale na kitajskega tehnološkega velikana Huawei. Namesto prepovedi sodelovanja določenih dobaviteljev, označenih kot "dobavitelji z visokim tveganjem", je zdaj v zakonu zapisana prepoved uporabe opreme, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost.

Medtem ko so v SDS trdili, da je trenutna koalicija popustila pod pritiski Kitajske in Huaweija, pa so v vladi in koaliciji opozarjali, da bi bilo prvotno besedilo diskriminatorno glede na poreklo dobavitelja, ne glede na dejansko varnost opreme.

Na razvodenela določila glede varnosti v zakonu, ki je bil ob številnih zapletih sprejet šele dve leti po prvotnem predlogu, in na počasno sprejemanje podzakonskega akta Akosa so ta teden opozorili tudi na portalu Necenzurirano. Zapisali so, da gre to v prid prav Huaweiju, ki naj bi bil po prvih informacijah prvi v vrsti potencialnih dobaviteljev Telekoma Slovenije za strojno in programsko opremo, bazne postaje in drugo infrastrukturo za jedrno omrežje 5G.