STA novice / Ministrstvo: Zakon o zavodih iz leta 1991 ne omogoča več učinkovitega upravljanja izvajalcev javnih služb

Kot so opomnili, iz poročil računskega sodišča, poročil svetov javnih zavodov in opozoril strokovne javnosti izhaja, da obstajajo težave in pomanjkljivosti pri izvajanju javnih služb, med drugim so pomanjkljivo urejena tudi razmerja glede pristojnosti in odgovornosti med ustanovitelji in organi upravljanja.

Ustanovitelj zavoda, torej država ali lokalna skupnost, je odgovoren za zagotavljanje javnih storitev, ki jih izvaja javni zavod, ustanovljen za ta namen. Ustanovitelj javnega zavoda ustanovi javni zavod prav z namenom, da so javne storitve v čim večji meri in čim boljši kakovosti dostopne prebivalcem.

"Namen spremembe zakona o zavodih je, da ima ustanovitelj možnost ukrepati v primeru, ko je zaradi razlogov na strani vodstva zavoda ogroženo ustrezno zagotavljanje javnih storitev za prebivalce. Seveda si tudi vlada želi, da takšnih primerov ne bi bilo, vendar v praksi do njih prihaja," so navedli.

V primeru, ko svet zavoda navkljub obrazloženemu pozivu ustanovitelja ne ukrepa, ima ustanovitelj, ki je odgovoren za izvajanje javne službe, ne samo pravico, ampak tudi dolžnost ukrepanja. Trenutno veljavni zakon o zavodih pa ustanovitelju možnosti ukrepanja v takšnih primerih ne daje.

Predlog spremembe zakona pomeni, da ima v res izjemnih primerih ustanovitelj možnost ukrepati zaradi neustreznega izvajanja javne službe ter imenovati vršilca dolžnosti za obdobje največ enega leta.

Predlog spremembe zakona ob tem taksativno določa razloge, na podlagi katerih od sveta zavoda zahteva razrešitev direktorja. Pomeni, da pristojnost razrešitve direktorja tudi v teh primerih ostaja v rokah sveta zavoda, zakon pa dopušča možnost, da če svet zavoda na zahtevo ustanovitelja ne ukrepa, potem lahko ukrepa ustanovitelj neposredno sam.

Zakon o zavodih je sistemski zakon in statusna vprašanja zavodov ureja na splošno. Njegove določbe se v skladu s 6. členom uporabljajo, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja urejena drugače. Določbe novele se bodo tako uporabljale za vse javne zavode, za katere specialni zakoni te vsebine ne urejajo drugače, so še navedli na ministrstvu.

Predlog novele je med drugim razburil sindikate. V sindikalnih centralah so namreč prepričani, da želi vlada s sprejetjem novele obiti in oslabiti svete zavodov in zmanjšati njihov vpliv pri razreševanju direktorjev zavodov, kar je po njihovem mnenju poskus grobe uzurpacije zavodov s strani politike.

Predstavniki delojemalcev in delodajalcev pa so na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta od vlade usklajeno zahtevali umik predloga novele, ki prinaša prenovljene razloge za razrešitev direktorjev, iz parlamentarnega postopka. Bojijo se namreč, da bi lahko spremembe prinesle politizacijo javnih zavodov.