Portal TFL

STA novice / Bruselj namerava urediti tudi vzporedni bančni sistem

ponedeljek, 19.3.2012

Bruselj, 19. marca (STA) - Evropska komisija namerava v sklopu reforme finančnega sektorja v okviru odzivanja na krizo urediti tudi vzporedni bančni sistem, zato je danes zagnala posvetovanje o ureditvi tega dela finančnega sektorja. Cilj je preprečiti nastajanje novih virov tveganja v finančnem sektorju, ki bi lahko povzročili tudi sistemska tveganja.

"Ne želimo, da bi se katere koli finančne dejavnosti in entitete izognile obstoječim in načrtovanim pravilom ter omogočile kopičenje novih virov tveganj v finančnem sektorju," je pojasnil evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier.

Da bi preprečili ta tveganja, je po komisarjevih besedah treba bolje razumeti, kako deluje vzporedni bančni sistem, ter vzpostaviti ustrezen nadzor tudi nad tem delom finančnega sektorja. "Osvetliti je treba vse dele finančnega sektorja," je poudaril Barnier.

Vzporedni bančni sistem, vse pomembnejše področje nebančne kreditne dejavnosti, doslej ni bil v ospredju prizadevanj za ureditev finančnega sektorja, vendar njegova spreminjajoča se narava in oblika terja boljši nadzor, poudarjajo v komisiji.

Vzporedni bančni sistem ima po navedbah komisije znotraj finančnega sistema pomembno vlogo, saj na primer ustvarja dodatne vire financiranja in investitorjem omogoča alternativo bančnim depozitom.

Vendar pa po drugi strani prinaša tveganje za dolgoročno finančno stabilnost, saj se v finančnem sektorju kopičijo neznani viri tveganja, kar povzroča nevarnost učinka prelivanja z vzporednega bančnega sistema na konvencionalni bančni sektor.

Vzporedni bančni sistem je po nekaterih definicijah opredeljen kot "sistem kreditnega posredovanja, ki vključuje subjekte in dejavnosti zunaj konvencionalnega bančnega sistema".

Možni subjekti in dejavnosti vzporednega bančnega sistema so: skladi denarnega trga in druge vrste investicijskih skladov ali proizvodov z značilnostmi depozita; investicijski skladi, ki zagotavljajo kredite ali temeljijo na finančnem vzvodu, vključno z indeksnimi investicijskimi skladi in skladi tveganega kapitala; finančne družbe in subjekti listinjenja, ki zagotavljajo kredite ali kreditna jamstva ali se ukvarjajo s spremembo likvidnosti oziroma zapadlosti, pri čemer zanje ne velja zakonska ureditev za banke; zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki izdajajo kreditne proizvode ali jamčijo zanje; listinjenje in izposoja vrednostnih papirjev ter transakcije v okviru poslov začasne prodaje.

Komisija proučuje možnosti in nadaljnje ukrepe na petih ključnih področjih - v bančništvu, upravljanju sredstev, posojanju vrednostnih papirjev in poslih začasne prodaje, listinjenju ter drugih subjektih vzporednega bančnega sistema.

Vse zainteresirane strani lahko svoje prispevke v okviru posvetovanja predložijo do 1. junija, 27. aprila pa bo v Bruslju tudi konferenca o vzporednem bančnem sistemu. Na podlagi prispevkov v okviru javnega posvetovanja bo nato komisija odločila o nadaljnjih ukrepih.