STA novice / Drago Šketa ponovno prisegel kot generalni državni tožilec

Tožilci so namreč nedavno izrazili zaskrbljenost, da na usklajevanja o odpravi plačnih nesorazmerij v pravosodju niso vabljeni skupaj s sodniki. Ob tem so na ministrstvo za javno upravo naslovili zahtevo, da jih povabi na naslednje usklajevalne sestanke s predstavniki sodstva, kar podpira tudi novi stari generalni državni tožilec.

"Po mednarodnih standardih smo tožilci in sodniki načeloma izenačeni glede plačne problematike. Podpiram pogajanja za odpravo plačnih nesorazmerij in naše zahteve, ki so umestne in pravične," je v izjavi za javnost pri prisegi v DZ poudaril Šketa.

Materialna neodvisnost in kadrovska popolnjenost državnega tožilstva sta namreč glavna predpogoja, da lahko tožilci opravljajo delo v polni meri, je poudaril Šketa, ki v pogajanjih v zvezi s plačami pravosodnih funkcionarjev pričakuje tudi podporo državnega zbora in vlade.

Glede odprave sovražnega govora Šketa poudarja, da gre za družbeni pojav, ki bi ga morali v družbi nasloviti širše, ne le deležniki v pravosodju, temveč tudi v parlamentu. Ponovil je, da državno tožilstvo v okviru kazenskega pregona obravnava od pet do osem odstotkov primerov sovražnega govora. Drugi primeri se preganjajo v zasebnih tožbah ali v okviru prekrškovnega prava, je dodal.

Med glavnimi področji, za katere si želi, da bi bila urejena v času njegovega novega šestletnega mandata na mestu generalnega državnega tožilca, je Šketa izpostavil večjo prepoznavo kaznivih dejanj v družbi, obvladovanje kaznivih dejanj zoper šibkejše oziroma ranljive, ureditev kaznivih dejanj, povezanih s kršitvijo pravic delavcev, razreševanje družinskega nasilja oziroma nasilja nad otroci ter medvrstniško nasilje.

Ob tem je izpostavil, da bi se morali razreševanja medvrstniškega nasilja v družbi lotiti celostno. Pri tem je izpostavil tako socialno kot pedagoško delo, pod drobnogled bi bilo potrebno vzeti tudi vprašanje hrambe in registracije orožja, je dodal.

Šketa je sicer v svoji predstavitvi na skupni seji mandatno-volilne komisije in odbora za pravosodje med drugim opozoril predvsem na pomanjkljivo kadrovsko sliko državnega tožilstva. Kot je izpostavil, se na državnem tožilstvu spopadajo z odhodi tožilcev, saj da gre za odgovorno in stresno delo, ob tem pa tožilci ne prejemajo primernega plačila. Kadrovski deficit bo po njegovih besedah v prihodnje izziv predvsem zaradi porasta določenih kaznivih dejanj.