STA novice / Bruselj pripravljen uporabiti pravna sredstva zaradi nadzora na notranjih mejah

V formalnem posvetovanju bo komisija ustrezno upoštevala vsa mnenja držav, na katere vpliva nadzor na notranjih mejah, izhaja iz poročila. Če posvetovanja potrdijo, da države nadzor podaljšujejo na način, ki ni potreben in sorazmeren ter ne temelji na obstoju nove resne grožnje za javni red ali notranjo varnost, je komisija pripravljena uporabiti pravna sredstva, ki jih ima na voljo.

O podaljšanju nadzora na notranjih mejah za šest mesecev do oktobra so komisijo obvestile Avstrija, Danska, Francija, Nemčija, Norveška in Švedska. Kot navaja komisija, je 26. aprila prejela mnenje Slovenije glede podaljšanja nadzora na avstrijsko-slovenski meji, ki bo predmet posvetovanj z Avstrijo.

Slovenija ob sklicevanju na sodbo Sodišča EU, da podaljševanje nadzora na meji zaradi iste grožnje ni skladno s pravom EU, pričakuje, da bo Avstrija izvajanje začasnega nadzora na meji z našo državo ukinila. Avstrija pri nadzoru na slovenski meji, pa tudi na meji z Madžarsko, vztraja zaradi migracijskega pritiska.

Prav z namenom učinkovitega preprečevanja in odkrivanja nedovoljenih migracij so na slovensko-avstrijski meji marca vzpostavili skupne mešane patrulje, sestavljene iz pripadnikov slovenske in avstrijske policije.

Kot v danes objavljenem poročilu o stanju schengenskega območja navaja komisija, po eni strani uradna obvestila članic o podaljšanju mejnega nadzora odražajo prizadevanja teh držav, da bi omejile učinke nadzora na svobodo gibanja, nekatere države pa so pojasnile tudi alternativne ukrepe, ki so jih začele izvajati.

Po drugi strani pa komisija potrebuje dodatne informacije o razlogih za sprejete odločitve o mejnem nadzoru, vpliv tega nadzora in kateri alternativni ukrepi bi lahko pripomogli k reševanju posebnih groženj, s katerimi se trenutno soočajo te države. To bi komisiji omogočilo, da oceni, ali je mejni nadzor potreben in sorazmeren, dodajajo v Bruslju.

Nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko je Dunaj sicer uvedel leta 2015 na vrhuncu begunske krize, od takrat pa ga na vsakih šest mesecev podaljšuje.

O vprašanju nadzora na notranjih mejah je presojalo tudi Sodišče EU, ki je aprila 2022 sporočilo, da lahko država članica ob resni grožnji za svoj javni red ali svojo notranjo varnost ponovno uvede nadzor na svojih mejah z drugimi državami članicami, vendar pri tem nadzoru ne sme prekoračiti najdaljšega celotnega trajanja šestih mesecev.

Slovenija vztraja, da se obnovi schengen, je konec aprila na srečanju z avstrijskim in hrvaškim zunanjim ministrom na Reki poudarila vodja slovenske diplomacije Tanja Fajon, ki je omenila možnost, da bi tudi Slovenija lahko uvedla nadzor na meji. "Verjamem, da si nihče ne bi želel, da bi prišli v situacijo, ko bi bili prisiljeni tudi v Sloveniji uvajati notranje kontrole," je opozorila.