STA novice / SDS ima dovolj podpisov za parlamentarno preiskavo o C0 (dopolnjeno)

Bah Žibert je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma spomnila, da so se v SDS za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije zavzeli, ker projekt gradnje kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika ogroža pitno vodo za več kot 300.000 ljudi, pitna voda pa je neprecenljiva.

Ponovila je, da je pravica do pitne vode v Sloveniji od leta 2016 ustavno zaščitena. "Zato nihče v tej državi ne sme imeti pravice, da to veliko in pomembno dobrino, nenadomestljivo dobrino, kakorkoli ogroža. Tudi župan Janković ne. Gre za ekološko nasilje, ekološki kriminal," je bila ostra.

Poslanka je podčrtala, da v SDS na problematiko kanala C0 opozarjajo že dlje časa, v tej luči je bila leta 2019 sklicana seja DZ, na kateri so bili sprejeti nekateri zavezujoči sklepi, "ki pa se danes ne spoštujejo".

Med njimi je omenila sklep, naj se projekt ustavi, dokler ne bo presoje vpliva na okolje. Prav tako je bilo sprejeto, da je treba zagotoviti potrebno dokumentacijo, ki je projekt še vedno nima, tudi okoljevarstveno soglasje. Sprejeto je bilo še, da se mora spoštovati ustavo, ki govori tako o zaščiti pitne vode kot lastnine, v katero se ne more posegati.

Bah Žibert je zato zadovoljna, da so se v NSi odzvali na njihov poziv k prispevanju podpisov za ustanovitev parlamentarne komisije. Preseneča pa jo, da se ni odzvala koalicija. "Verjeli smo, da bo prevladal razum, da bomo stopili skupaj, ko gre za zaščito javnega dobrega, pitne vode, a žal je pri tej koaliciji povsem drugače," je dejala.

Kot je razvidno iz današnje objave na spletni strani DZ, gre v uradni zahtevi za parlamentarno preiskavo za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti in drugih odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo javnega povezovalnega kanala C0 na območju vodonosnika Ljubljanskega polja ter zaradi suma, da so oziroma so bili postopki pri tem vodeni nepregledno, nezakonito in z izigravanjem zakonodaje s področja gradenj, urejanja prostora in varstva okolja ter za morebitno spremembo zakonodaje, ki je vezana na izdajo gradbenih dovoljenj, urejanja prostora in varstvo okolja.

Ciljev in namenov preiskave je več, med drugim ugotoviti, "ali in kako so se nosilci javnih funkcij vmešavali in se vmešavajo v postopek projekta". Raziskati je treba sum, "da so bili postopki pri tem vodeni nepregledno, nepravilno, nezakonito". Prav tako naj bi se preučilo potrebo po morebitni spremembi zakonodaje, ki ureja izdajo gradbenih dovoljenj, ter ostalih postopkov, vezanih na gradbena dovoljenja.

Za uvedbo parlamentarne preiskave so sicer potrebni podpisi tretjine poslancev - DZ jo v tem primeru mora odrediti, ko pride na dnevni red plenarne seje. Doslej je bilo v DZ ustanovljenih 38 preiskovalnih komisij, končnih poročil je bilo sprejetih 12.