STA novice / Bruselj s predlogom prenove carinskih pravil za več preglednosti pri spletnih nakupih (dopolnjeno)

V EU po besedah evropskega komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija letno vstopi približno milijarda malih pošiljk izdelkov, kupljenih prek spleta, od tega dve tretjini iz Kitajske. Te številke se bodo še povečevale, je dejal.

Eden od ciljev danes predstavljene reforme je tako zagotoviti več jasnosti in preglednosti pri elektronskem poslovanju, je pojasnil Gentiloni.

V skladu s predlogom bi bile spletne platforme, kot so Alibaba, Amazon, Zalando in druge, odgovorne za to, da so vse carinske obveznosti upoštevane. Zagotoviti bi morale, da bi bile carinske dajatve in davek na dodano vrednost plačani že ob nakupu, tako da potrošniki ne bi več naleteli na dodatne stroške ob prejemu pošiljke.

Bruselj tudi predlaga, da se odpravi določilo, v skladu s katerim je blago, vredno manj od 150 evrov, izvzeto iz carinskih obveznosti. Do 65 odstotkov takšnih pošiljk, ki vstopajo v EU, ima namreč načrtno znižano vrednost, da bi se izognili carinjenju.

Za male pošiljke bi v skladu s predlogom poenostavili tudi izračun carinskih dajatev. Trenutno je namreč možnih na tisoče različnih carinskih režimov, po novem pa bi njihovo število omejili na štiri.

Ta nova pravila za elektronsko poslovanje bi v skladu s predlogom začela veljati leta 2028, ko bi se na tem področju začelo uporabljati tudi novo evropsko carinsko podatkovno vozlišče.

Vozlišče bi evropskim podjetjem, ki želijo v EU uvoziti blago, omogočilo vnos vseh podatkov o izdelkih in dobavnih verigah na eni spletni platformi. "S tem bodo privarčevala čas in denar, po naših ocenah vse skupaj 2,7 milijarde evrov na leto," je povedal komisar.

Podjetja bi podatke vnesla samo ob prvi pošiljki. Pri tem komisija predlaga uvedbo posebne kategorije zaupanja vrednih trgovcev, ki bi jim po prvem preverjanju omogočili uvoz blaga v EU brez kakršnega koli carinskega nadzora.

Vozlišče bi pristojnim oblastem s pomočjo strojnega učenja, umetne inteligence, pa tudi ob posredovanju človeka zagotovilo celovit pregled nad dobavnimi verigami in potjo blaga. Potencialno bi lahko po Gentilonijevih besedah nadomestilo 111 nacionalnih informacijskih sistemov, s čimer bi lahko tudi države članice privarčevale do dve milijardi evrov operativnih stroškov na leto, je še pojasnil.

To vozlišče, ki bi ga kasneje na prostovoljni osnovi razširili še na druge načine trgovanja, od leta 2038 pa bi bila njegova uporaba obvezna, bi nadzoroval nov carinski organ EU.

Ta organ, ki bi ga v skladu s predlogom prav tako vzpostavili do leta 2028, bi ves čas analiziral podatke in članice obveščal o tem, katero blago predstavlja tveganje in ga je treba ustaviti na meji, je dejal komisar. "To bo vzpostavilo resnično zunanjo mejo za blago," je povedal.

"Gre za najbolj ambiciozno in celovito reformo od vzpostavitve carinske unije leta 1968," je ob predstavitvi predloga še povedal Gentiloni. Vrednost trgovine s preostankom sveta, ki jo omogoča carinska unija, je leta 2021 znašala 4300 milijard evrov, kar je 14 odstotkov globalne trgovine, dejal.

Poudaril je, da imajo carinske službe v krizah, ki so v zadnjih letih pretresale oz. pretresajo EU, pomembno vlogo. Med drugim so pomembne pri izvajanju sankcij proti Rusiji, uvedenih zaradi njene agresije na Ukrajino.

"Naša carinska unija je močno orodje, ki omogoča konkurenčnost in moč našega notranjega trga. Vendar pa se od nje zahteva več in je tudi sposobna več prispevati k našim skupnim vrednotam ter strateškim prioritetam," je povedal Gentiloni. Poudaril je, da bodo nova pravila uvedena postopoma.