STA novice / Na komisiji za nadzor javnih financ opozorila o odsotnosti podlag za reforme v rebalansu

"Kako se v rebalansu kaže želja po višji dodani vrednosti slovenskega gospodarstva?" je vprašal predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi), saj na glavnih postavkah ne opaža prave smeri. Vprašal se je tudi, kako so skozi rebalans vidne želje po reformah. "Bo septembra, oktobra potreben nov rebalans?" ga je zanimalo.

Predsednik komisije je opozoril na ugotovitve fiskalnega sveta, da na visok proračunski primanjkljaj - ta je predviden v višini približno 2,9 milijarde evrov oz. 4,5 odstotka BDP - sicer vplivajo sredstva za blaženje energetske draginje ter za spopad s covidom-19, a da je glavni razlog zanj tekoči primanjkljaj, ki je očiščen omenjenih dveh učinkov.

Rast očiščene tekoče porabe je precej višja od dolgoletnega povprečja in od ocene gospodarskega potenciala, kar je v nasprotju s smernicami na ravni evropskega semestra, je dejal Vrtovec.

Medtem ko je investicijskih odhodkov res znatno več kot v preteklih letih - njihov obseg ostaja tudi s predlaganim rebalansom pri okoli 2,5 milijarde evrov - in je to v teh razmerah po Vrtovčevih besedah dobro, pa ga je zanimalo, kakšne so absorbcijske zmožnosti slovenskega gospodarstva in javne uprave za izvedbo vseh teh naložbenih projektov.

Skrbi ga tudi, da se sredstva za investicije na sekundarni in terciarni ravni v zdravstvu znižujejo za 44 milijonov evrov. Zanimalo ga je, katere investicije bodo trpele in se ne bodo izvedle.

Tudi Vrtovčev strankarski kolega Jožef Horvat je ugotavljal, da očitno reform letos ne bo, "če bodo, pa bodo le kozmetični popravki".

Za ekonomsko politiko bo sicer po njegovih besedah srednjeročno bistveno, da bo poslovno okolje predvidljivo in stabilno. Potrebujemo ukrepe za dvig dodane vrednosti, konkurenčnosti in produktivnosti, je izpostavil in se vprašal, kje je ta načrt.

Omenil je "drastično" znižanje sredstev za spodbujanje tujih neposrednih investicij in internacionalizacije gospodarstva ter nižja sredstva za razvoj podeželja, ki da se po pojasnilih pristojnih prerazporejajo na postavko za blaženje draginje v kmetijstvu.

Monika Pekošak (Svoboda) medtem misli, da je rebalans sestavljen dobro in da je ob vrnitvi fiskalnih omejitev na ravni EU z letom 2024 prav, da se znižuje tudi primanjkljaj. Glede na veljavni proračun je predvideno njegovo znižanje za 376 milijonov evrov.

Glede odhodkov se ji zdi pozitivno to, da je zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo za ta namen potrebnih manj sredstev. Rezerva za ta namen se tako zaradi ugodnejših razmer na trgu energentov v A bilanci zmanjšuje za 323 milijonov evrov, je pa po drugi strani v B bilanci načrtovanih dodatnih 55 milijonov evrov za likvidnostno pomoč podjetjem, še 80 milijonov evrov pa je zamaknjenih v leto 2024.

Rebalans je najboljši možni približek temu, kar naj bi se zgodilo v preostanku leta in je v korist posameznikom in gospodarstvu, je strnila.

Podrobnosti predloga rebalansa je sicer predstavila generalna direktorica direktorata za proračun Mojca Pirnat. Ta je med drugim spomnila, da je poleg manjših potreb za pomoč zaradi draginje razlog za rebalans tudi reorganizacija vlade.

Obenem je navedla, da se določene investicije zamikajo v leto 2024, prav tako se zaradi poznejšega izplačila končnih petih odstotkov kohezijskih sredstev iz obdobja 2014-2020, počasnejšega izvajanja načrta za okrevanje in poznejšega začetka izvajanja kohezijske politike za obdobje 2021-2027 zamika prejem nekaterih sredstev iz bruseljske blagajne.

Glede investicij v zdravstvu je opozorila, da se sredstva zanje zbirajo tudi na posebnem proračunskem skladu pri ministrstvu za zdravje, na katerem je trenutno 123 milijonov evrov.

Ker na seji ni bilo ministra za finance ali državne sekretarke, nadomeščanje pa skladno s poslovnikom ni bilo ustrezno potrjeno na seji kolegija predsednice DZ, je Vrtovec sejo prekinil. Nadaljevali jo bodo, ko se je bo lahko udeležila vsaj državna sekretarka Saša Jazbec. V soboto bo predlog rebalansa kot zadnje obravnavalo matično delovno telo, odbor za finance.