STA novice / Odbor za finance skozi predloga rebalansa in novele zakona o izvrševanju proračunov

S predlogom rebalansa, s katerim so se v zadnjih dveh tednih že seznanila preostala zainteresirana delovna telesa DZ, se letošnji odhodki državnega proračuna, predvsem zaradi manjše porabe za pomoč gospodarstvu zaradi energetske draginje, znižujejo za 609 milijonov evrov na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi bilo po novem 13,1 milijarde evrov oziroma 233 milijonov evrov manj kot doslej.

Proračunski primanjkljaj naj bi se tako znižal za 376 milijonov evrov na približno 2,9 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda, je povedala državna sekretarka Jazbec.

V opoziciji so do načrtov kritični. Vladi očitajo, da je pri delitvi proračunskega denarja neučinkovita, zato sredstev ne bodo prejeli tisti, ki bi jih najbolj potrebovali. Koalicija je vladi stopila v bran, saj da je pripravila najboljši možen rebalans glede na trenutne razmere.

Poslanski skupini SDS in NSi sta vložili skupno 12 dopolnil, od katerih člani odbora niso podprli nobenega.

Pri noveli zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 gre predvsem za spremembe zaradi spremenjene terminologije, vezane na program kohezijske politike za obdobje 2021-2027, je pojasnila Jazbec. Spremembe so povezane tudi s tehničnim vidikom koriščenja sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost.

Poslanska skupina SDS je k predlogu novele zakona vložila dopolnilo, s katerim bi se v luči visoke inflacije zvišala povprečnina za občine. Toda člani odbora o njem niso glasovali, saj je bilo po pojasnilih predsednice odbora Andreje Kert (Svoboda) vloženo na nepravilen način.

DZ bo novelo zakona skupaj z rebalansom obravnaval na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek.