STA novice / DZ sprejel interventni zakon za podaljšanje rudarskih pravic

Rudarske pravice in koncesije je za 18 mesecev podaljšal že eden od protikoronskih zakonov, a kot je danes v razpravi povedal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, zamude pri reševanju vlog, ki so nastale v času epidemije covida-19, še niso odpravljene. Poleg tega prihaja tudi do zastojev pri sprejemanju prostorskih aktov občin in drugih upravnih postopkih, ki so v nekaterih primerih potrebni za podaljšanje koncesije.

Vseh postopkov za podaljšanje rudarskih pravic in koncesij tako po Brežanovih besedah ne bo mogoče izvesti pravočasno, zaradi česar bi lahko številni koncesionarji ostali brez njih. "To bi lahko povzročilo veliko gospodarsko škodo ne le nosilcem rudarskih pravic, ki bi morali prenehati z opravljanjem svoje dejavnosti, temveč tudi širšemu gospodarstvu, ki je odvisno od dobave surovin," je opozoril.

Podaljšanje veljavnih rudarskih pravic in koncesij bo omogočilo, da se bodo posledice zaostankov v občinskih in drugih upravnih postopkih zaradi epidemije odpravile, na ministrstvu za naravne vire in prostor pa bodo v tem času pripravili sistemske spremembe zakona o rudarstvu. "Ministrstvo bo pravočasno reševalo vloge, občine pa bi lahko v tem času sprejele ustrezne prostorske akte," je dejal Brežan.

DZ je novelo zakona sprejel z 52 glasovi za in 20 proti. Nasprotovali so ji poslanci SDS, ki so menili, da sklicevanje na epidemijo ni na mestu. Omejitev zaradi covida-19 že nekaj časa ni več, je dejal Danijel Krivec (SDS) in dodal, da epidemijo na ministrstvu uporabljajo le za izgovor. Janez Žakelj (NSi) pa je dejal, da ponovno avtomatično podaljšanje rudarskih pravic in koncesij ne pomeni rešitve problema, pač pa le preložitev njegovega reševanja. Poslanci NSi niso glasovali.

Milan Jakopovič (Levica) je po drugi strani izrazil prepričanje, da bo ministrstvo v obdobju novega podaljšanja uspelo v celoti odpraviti posledice zaostankov. Miha Lamut (Svoboda) pa je opozoril, da bi lahko zaradi prekinitve veljavnosti koncesijskih pogodb in posledičnega odvzema rudarskih pravic prišlo do izpada prihodkov v državni in občinske proračune, kar bi lahko ogrozilo izvajanje ključnih infrastrukturnih projektov. Brez domačih surovin bi bili zelo odvisni od uvoza, kar bi lahko vplivalo tudi na rok izvedbe in podražitev investicij, je ocenil.