STA novice / KPK v letnem poročilu znova opozarja na kršitve integritete, nasprotja interesov in nezdružljivost funkcij

Komisija sicer po lastnih ocenah deluje uspešno, a mora postati bolj učinkovita. K temu lahko prispeva novelizacija zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, vendar pa se politika "ne odziva na pobude komisije po enotni ureditvi instituta nezdružljivosti funkcij", so zapisali na KPK.

Nedorečen ostaja tudi način prikaza sprememb premoženjskega stanja, potrebno pa je določiti sankcije za kršitve integritete in za neupoštevanje priporočil komisije in popraviti institut lobiranja, so opozorili na KPK.

Predsednik komisije Robert Šumi je ob tem izpostavil, da KPK v skladu z vizijo iz leta 2020 več pozornosti namenja kakovosti vsebine posameznih prijav, kot pa njihovem številu. Kljub temu je lani zabeležila več prejetih in rešenih prijav kot v letu 2021, izstopa pa tudi veliko večje število uvedenih prekrškov. Na komisiji izpostavljajo tudi projekt Integriteta: skupni cilj generacij, v katerem sodeluje 17 osnovnih šol in en vrtec.

Na KPK še posebej poudarjajo, da je dokazano nasprotje interesov največkrat le korak do korupcije, da kopičenje funkcij praviloma ni v javnem interesu, naj se v postopkih izbora in imenovanj vodstvenih kadrov poleg kompetenc uveljavijo tudi "standardi integritete, odgovornosti in transparentnosti".

Pri omejitvah poslovanja je potrebna še dodatna pozornost na "vsakršne obvode veljavne zakonodaje, saj se na ta način krepita klientelizem in nepotizem", krha pa se tudi zaupanje v opravljanje nalog v javnem interesu, so sporočili s komisije.

Izpostavili so, da so največjo pozornost namenjali integriteti, saj je ta po njihovih ocenah predpogoj za zaupanje. Njen pomen so izpostavili s šestimi objavljenimi pravnomočnimi kršitvami integritete in z uveljavitvijo prvih sankcij za kršitev integritete v zakonu o Slovenskem državnem holdingu.

Za preganjanje korupcije pa je treba predvsem medsebojno sodelovanje politike, javnega sektorja, neodvisnih javnih organov, gospodarstva, nevladnih organizacij in medijev. Predsednik komisije je dejal, da "če se vsi pristojni že danes zavežemo, da bomo svoje naloge vestno izvrševali, lahko vzpostavitev integritete kot standarda v praksi dosežemo precej hitreje kot sicer".