STA novice / Sodišče nekdanjo vpisničarko na tožilstvu obsodilo na dve leti zapora zaradi izdaje tajnega podatka (dopolnjeno)

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so danes izrekli sodbo nekdanji vpisničarki na Specializiranem državnem tožilstvu, ki ji je tožilstvo očitalo dvanajst kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov. Po prepričanju tožilstva naj bi obtožena tajne podatke izdajala iz koristoljubnosti, med drugim naj bi jih preko posrednikov posredovala osumljencem, predvsem tistim, zoper katere so bili odrejeni prikriti preiskovalni ukrepi. Zaupni podatki naj bi tako prišli v roke tudi slovenski celici Kavaškega klana, med drugim tudi o tem, da se zoper člane Kavaškega klana v Sloveniji pripravljajo hišne preiskave.

Za eno kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov je sodnik Martin Jančar nekdanji vpisničarki SDT izrekel dve leti zaporne kazni, za ostale očitke pa jo je zaradi pomanjkanja dokazov oprostil. Dokazi tožilstva, da je obtožena izdajala tajne podatke iz koristoljubja, so bili le posredni, prav tako ni šlo za sklenjen krog indicev, je v izreku obsodilne sodbe med drugim poudaril Jančar in dodal, da težjega primera v svoji karieri še ni imel.

Zaradi pomanjkanja dokazov je bila obtožena oproščena tudi očitka, da je izdajala tajne podatke Kavaškemu klanu. "Za ta očitek so le posredni dokazi in indici. To, da so si nekateri osumljenci v zadevi Kavaški klan med seboj pošiljali dokument SDT, ki je bil tajen, še ni dokaz, da ga je poslala obtožena," je med drugim poudaril Jančar. Glede očitkov o koristoljubnosti pa je poudaril, da sodišče ni našlo dokazov, da naj bi obtožena prejela obljubo o nagradi, kaj šele, da bi jo dobila. "Če osnovno dejanje ni dokazano, tudi ni mogoče govoriti o motivu," je med drugim poudaril sodnik.

Pri višini kazni je sodišče med drugim izhajalo iz nekaznovanosti obtožene kot tudi dejstva, da ni nevarnosti ponovitvenega dejanja, saj obtožena ni več zaposlena kot vpisničarka na SDT. Je pa teža kaznivega dejanja izdaje tajnega podatka takšna, da je potreben izrek zapora, zaradi izdaje tajnih podatkov so namreč lahko ogrožena življenja, je med drugim poudaril Jančar.

Sodišče je nekdanji vpisničarki tudi odpravilo pripor, v katerem je bila od 9. novembra 2021. Obtožena je namreč v priporu preživela več kot dve tretjini izrečene kazni, zato bi bilo zadrževanje obtožene v priporu nesorazmeren ukrep v primerjavi s težo kaznivega dejanja, za katerega je bila obsojena.

Zagovornik obsojene Rok Križanec je z izrekom sodbe zelo zadovoljen. Kot je poudaril v izjavi za medije po izreku sodbe, je bila njegova stranka obsojena zgolj za tisto kaznivo dejanje, ki ga je tudi priznala, in sicer, da je dvema prijateljicama in nekdanjemu partnerju povedala, da je v delo na SDT dobila odredbo, povezano z osebo, ki jo je poznala.

Za ključni očitek tožilstva, da je iz koristoljubnosti izdajala tajne podatke članom Kavaškega klana, pa je bila oproščena, je tudi poudaril Križanec. Po njegovi oceni je bila zgodba tožilstva v delu, ki se je nanašal na Kavaški klan, "deloma luknjasta, manjkali so ključni dokazi, ki bi se povezali v celoto," je poudaril. Ker se mu višina izrečene zaporne kazni zdi nekoliko previsoka, je napovedal pritožbo na obsodilni del današnje sodbe.

Pritožbo pa je danes napovedal tudi tožilec Luka Moljk iz SDT. Kot je poudaril v izjavi za medije po izreku sodbe, je sodišče utemeljitev sodbe oprlo na indice, ob čemer je odločilo, da je bilo indicev premalo, da bi lahko z gotovostjo sklepali, da je bilo kaznivo dejanje storjeno. "Sam nasprotno menim, da je posrednih dokazov več kot dovolj in da lahko tudi z gotovostjo zaključimo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno," je poudaril.

Glede dejstva, da sodišče ni našlo ključnega dokaza o tem, da je obtožena izdajala podatke članom Kavaškega klana, pa je poudaril, da se v tem delu odpira tudi zelo velik problem slovenskega kazenskega pravosodja, to pa so elektronski podatki in komunikacija z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi.

V zvezi s tem je poleg slabe opremljenosti preiskovalnih organov kot težavo izpostavil tudi slabo pravno podlago, ki ne omogoča veliko ukrepanja, zato lahko, je dodal, storilci kaznivih dejanj z zelo enostavnimi tehničnimi prijemi neovirano prenašajo tajne podatke in zakrijejo komunikacijo. Ta posledično postane nedostopna državnim organom, zato preiskovanje kaznivih dejanj naknadno ni mogoče, je tudi izpostavil. "Če elektronska naprava komunikacijo izbriše, pregled telefona čez mesec, dva ali tri ne bo pokazal ničesar," je poudaril.

Moljk rešitev vidi v praksi več evropskih držav, ki v tovrstnih primerih omogočajo, da se na telefone osumljencev s predhodno odobritvijo sodišča namesti posebni program za prestrezanje podatkov oziroma t. i. trojanski konj.

"Omenjeni program prestreza podatke, preden jih osumljenec zakodira in jih pošlje preko omrežja. Kodiranih podatkov namreč ni mogoče prebrati," je pojasnil med drugim.