STA novice / Vlada potrdila predlog zakona o digitalizaciji zdravstva (dopolnjeno)

Predvideno je, da bo zakon začel veljati že s 1. januarjem prihodnje leto. Zelo veliko infrastrukture že imamo, pravi Bešič Loredan, ki pa napoveduje, da se bo nato sistem v dveh letih še postopno nadgrajeval in glede na izkušnje iz evropskih držav pričakuje polno implementacijo, "če bomo hitri in uspešni", do začetka leta 2026.

Želijo, da bi že z začetkom prihodnjega leta v veljavo stopila zakonska obveza za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti iz javne mreže in zasebnike, da posredujejo zdravstveno dokumentacijo v enotni informacijski zdravstveni sistem. Z nadgradnjo pa bi nato po ministrovih besedah prišli do "absolutno varnega, delujočega, transparentnega, digitalnega sistema".

Digitalizacija zdravstva bo po ministrovih besedah omogočila resnično jasno transparentno upravljanje z vsemi podatki. Ko bo sistem polno zaživel, bodo vsi izvajalci, ki bodo denar prejemali iz javne zdravstvene blagajne, na enotni platformi, "vse bo vidno, vse bo povezljivo med seboj", razvidno bo, "kdo kaj naredi za kakšen denar", je pojasnil minister.

Poudaril je, da bodo končno vsi podatki dostopni na enem mestu. V sporočilu po seji vlade navajajo, da bodo vsi naši zdravstveni podatki v digitalni obliki zbrani na enem mestu v nacionalnem eKartonu.

Po besedah ministra tako pacientom ne bo treba več nositi papirjev, izvidov, ne bodo se podvajale preiskave, saj bo vse, kar bodo opravili pri osebnem zdravniku, laboratoriju, bolnišnici oz. pri katerem koli izvajalcu, vključeno v enotni informacijski sistem. Pri tem bodo po ministrovih zagotovilih zagotovljeni varnostni mehanizmi, pacienti pa bodo prek digitalne platforme lahko natančno videli, kdo bo vpogledoval v njihove zdravstvene podatke.

Vse bo potekalo digitalno s kartico, "vsaka sled bo jasna". "Če danes vemo, da so primeri, ko marsikdo v bolnišnicah, v zdravstvenih domovih vpogleda v naše podatke in nimamo sledi", bodo pacienti po novem lahko videli, kdo je vpogledal v njegove podatke, in, če bo to storil neupravičeno, bo za to tudi sankcioniran, je napovedal minister.

Kot so zagotovili v sporočilu, posebno pozornost namenjajo revizijski sledi, ki je pomembna pri zagotavljanju varstva osebnih podatkov pacienta, kar bo povečalo zaupanje pacientov v zbiranje podatkov v enotnem sistemu in omogočilo učinkovit nadzor in sankcioniranje kršitev. Zakon pa posebno skrb namenja tudi ranljivim posameznikom, osebam, ki so zaradi svojih lastnosti ali spleta okoliščin (na primer pomanjkljive digitalne veščine, druga ogrožajoča stanja) začasno ali trajno manj sposobne razumeti svoj položaj ali uveljaviti svoje pravice. "Pripravljamo se na uvedbo možnosti, da te osebe svojce pooblastijo za vpogled in opravljanje storitev," so dodali.

V zdravstvene podatke bodo vpogled imeli tako pacienti kot zdravstveno osebje pod pogojem veljavne napotnice za določeno storitev, pri čemer zdravstveno osebje do občutljivih podatkov, kot so informacije s področja genetike, psihiatrije, otroške in mladostniške psihiatrije, klinične psihologije in ginekologije, v osnovi ne more dostopati, razen v primeru, da pacient dovoli vpogled, so zapisali v sporočilu za javnost. S tem se, so pojasnili, zasleduje pravico pacienta do podatkovne samoodločbe.

Izvajalci iz sistema ne bodo mogli izstopiti, saj bo to tudi predpogoj za plačilo opravljenih zdravstvenih storitev. Na ministrstvu za zdravje po ministrovih besedah pričakujejo, da bo to digitalno orodje skozi čas nadoknadilo tudi del manjka kadra.

Vlada DZ predlaga, da zakon obravnava po rednem postopku. V postopku njegove priprave pa je bilo že opravljenih kar nekaj usklajevanj. Kot je povedal Bešič Loredan, so se precej usklajevali z informacijsko pooblaščenko, tudi z ministrstvom za pravosodje, "nekaj detajlov" pa bodo še morali uskladiti. A, kot je poudaril, brez popolne digitalizacije zdravstvenega sistema reforme zdravstvenega sistema ni možno izpeljati. V tem trenutku pa je zakon usklajen v največji možni meri.

Pri tem je pojasnil, da je predvidena ustanovitev novega podjetja, ki bo vzdrževalo in razvijalo informacijski sistem. O njegovem poslovnem načrtu, plačah zaposlenih bo odločala vlada, upravljavec podatkov pa bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. "Ne gre za nikakršen obvod," je poudaril minister in še enkrat zagotovil, da bodo do zdravstvenih podatkov lahko dostopale samo pooblaščene osebe.

Po navedbah iz sporočila za javnost se predvideva vzpostavitev gospodarske družbe v 100-odstotni državni lasti, ki bo vzdrževala in razvijala centralni elektronski zdravstveni sistem ter zagotavljala strokovno podporo izvajalcem zdravstvene dejavnosti.

Zakon namesto dosedanjih 80 zbirk podatkov določa 14 krovnih zbirk. Z njim bi uredili tudi zakonsko podlago za dostop do anonimiziranih zdravstvenih podatkov za namene raziskav, inovacij, oblikovanje politik, uradno statistiko, varnost pacientov ali regulativne dejavnosti.