STA novice / Več organizacij pričakuje ustrezno ureditev na področju t. i. SLAPP tožb

Ministrstvo naj svoje javne zaveze v tristranskih pogajanjih glede strateških tožb za onemogočanje participacije javnosti spremeni v konkretna dejanja in poskrbi, da bo zakonodaja zagotovila smiseln okvir za opravljanje novinarske dejavnosti in udeležbo javnosti, so v današnjem odzivu na stališče Sveta EU iz 9. junija zapisali Društvo novinarjev Slovenije, Pravna mreža za varstvo demokracije, Sindikat novinarjev Slovenije, Transparency International Slovenia in Zavod za raznolikost Open.

Iz izvirnega besedila predloga direktive je po njihovih navedbah izbrisana definicija čezmejnih posledic, kar bo otežilo skladen prenos direktive v pravne rede posameznih držav članic. Ne bo namreč jasne usmeritve, kateri civilni spori imajo čezmejne posledice in se v zvezi z njimi lahko uporabi direktiva in kateri ne. Ob tem dodajajo izsledke raziskav, da je približno 90 odstotkov primerov SLAPP tožb v Evropi vloženih v pristojnosti sodišč, kjer ima tarča SLAPP tožbe stalno prebivališče.

Glede na to je po njihovem nujno, da bodo države članice prenesle rešitve iz direktive v domačo zakonodajo tako, da jih bo mogoče uporabiti tudi v domačih civilnih sporih, torej sporih, ki nimajo čezmejnih posledic. Ti namreč predstavljajo glavnino SLAPP zadev.

Prav tako ugotavljajo, da zelo ozka opredelitev očitno neutemeljenih primerov znatno oslabi besedilo kot celoto, zlasti ključni mehanizem zgodnje zavrnitve. Hkrati zmanjšuje zaščito, ki je na voljo tarči. Zaščito pred SLAPP tožbami, ki je bila predvidena v izvirnem besedilu, prav tako pomembno zmanjšuje izbris določbe o odškodnini za povzročeno škodo, menijo.

S področja uporabe direktive so nadalje po njihovih navedbah izključeni civilni zahtevki v kazenskih postopkih. Glede na analizo tožb proti slovenskim novinarjem oziroma medijem je kar 62 odstotkov primerov, ki so izpolnjevali pogoje za SLAPP tožbe, temeljilo na kazenskem zakoniku.

Omenjene določbe so po mnenju navedenih organizacij daleč od izvirnega cilja zakonodaje, ki je zaščititi novinarje, zagovornike človekovih pravic in pravico do informacij v EU. Njihova uveljavitev bi pomenila izključitev številnih primerov iz obsega zakonodaje, saj bi otežila izpolnjevanje pogojev za zaščito, so pojasnili.

Samo ambicioznejše besedilo po priporočilih uglednih evropskih pravnih strokovnjakov bo prineslo spremembe, sicer bo to zamujena priložnost, so posvarili. Konec koncev bo direktiva po njihovih besedah vzpostavila minimalne standarde za zaščito pred SLAPP zadevami, države članice pa lahko v svojih pravnih redih vzpostavijo višji standard zaščite pred SLAPP tožbami. Podpisane organizacije to tudi pričakujejo.