STA novice / Vlada sprejela proračunski razrez za leti 2024 in 2025 (dopolnjeno)

Vlada je postopke za pripravo predlogov proračunov za prihodnji dve leti začela konec maja. Cilj je znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda v letu 2024 in nato njegovo nadaljnje postopno zniževanje, so takrat sporočili z ministrstva za finance. Za prihodnje leto so omenili za 232 milijonov evrov nižjo porabo, kot je v že sprejetem proračunu zapisano zdaj.

Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da bodo skupni odhodki leta 2024 znašali nekaj več kot 15,2 milijarde evrov. To je približno 300 milijonov evrov manj, kot piše v proračunu za prihodnje leto, ki ga je DZ potrdil novembra lani.

"Takšna raven na eni strani omogoča naslavljanje ključnih razvojnih izzivov in prioritet vlade v prihodnjem obdobju, na drugi pa skrbi za racionalno rabo javnih sredstev," je dejal. Za investicijske projekte se mu ob tem zdi ključno uspešno koriščenje evropskih kohezijskih sredstev in sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Kljub znižanju pa bodo odhodki še vedno na zelo visoki ravni, je zatrdil. In sicer bodo leta 2024 približno deset odstotkov višji kot v letu 2022 ter več kot 50 odstotkov višji kot v predkoronskem letu 2019, je povedal.

Leta 2025 se bodo odhodki vseh proračunskih porabnikov povzpeli na 15,9 milijarde evrov.

Na tak način vlada sledi trem bistvenim prioritetam, h katerim se je zavezala tudi v koalicijski pogodbi, je zatrdil minister in naštel - zdravje, znanje in mlade. "Te tri prioritete se poznajo skozi proračun," je poudaril. Vlada sledi tudi fiskalnim pravilom, ki bodo naslednje leto znova začela veljati.

Na vprašanje, katerim proračunskim uporabnikom se sredstva najbolj znižujejo in katerim najbolj povečujejo, Boštjančič ni odgovoril. "Ni zmagovalcev in poražencev," je dejal. Primerjave z že sprejetim proračunom za prihodnje leto pravzaprav niti niso možne, saj so se z reorganizacijo vlado v začetku tega leta več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Zato je DZ konec maja sprejel tudi rebalans letošnjega proračuna.

Sredstva za posamezne programe so ob tem načrtovana pri različnih porabnikih. Iz razreza odhodkov po posameznih proračunskih porabnikih, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu, je denimo razvidno, da se bodo sredstva ministrstvu za zdravje zmanjšala za 192 milijonov evrov. A kot je pojasnil Boštjančič, je del sredstev za zdravje trenutno še planiran na postavkah ministrstva za finance. Gre za 330 milijonov evrov ukrepov, del teh je danes že znan, je pojasnil. Podobno velja za dolgotrajno oskrbo.

Vsem vladnim proračunskim porabnikom skupaj se sicer sredstva zmanjšujejo za 283 milijonov evrov in pravosodnim za 600.000 evrov, medtem ko bodo vsi nevladni proračunski porabniki skupaj prihodnje leto prejeli dobre tri milijone evrov več, kot je določeno zdaj. Več bodo med drugim prejeli urad predsednika republike, ustavno sodišče in državni zbor, manj pa državna volilna komisija in kabinet predsednika vlade.

Zdaj bodo morala posamezna ministrstva do 22. avgusta pripraviti predloge svojih finančnih načrtov, pri čemer so po Boštjančičevih besedah vsi porabniki po eni strani nezadovoljni, po drugi strani pa razumejo realnost položaja. V zadnjih dveh letih smo se zaradi kriz navadili, da je bilo sredstev skoraj neomejeno, a seveda ni tako, je dejal Boštjančič.

Poraba se je v primerjavi z letom 2019 namreč povečala za polovico in jo bo treba oklestiti. Ministrstvo za finance je proračunskim porabnikom svetovalo, naj skušajo sredstva za naložbe pridobiti iz evropskih sredstev, ki jih je zlasti za ukrepe na področju za boljšo energetsko učinkovitost precej. Predlog proračunskega razreza vključuje sredstva države, h katerim je treba prišteti še sredstva, ki se jih posamezni resorji lahko nadejajo še iz sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2021 do 2027 ter iz načrta za okrevanje in odpornost.

Vlada bo proračunske dokumente kot običajno sprejela in poslala v DZ najpozneje do 1. oktobra, ko bosta znana tudi končna ocena proračunskih prihodkov in višina načrtovanega primanjkljaja.