STA novice / Odbor DZ pripravil predlog zakona o dolgotrajni oskrbi za obravnavo na seji DZ

Sprejeli so številna koalicijska dopolnila, ki so jih koalicijske poslanske skupine vložile med drugim zaradi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ in nekaterih deležnikov. Tako bo v skladu z enim od njih usposabljanje oskrbovalca družinskega člana zagotovila Socialna zbornica Slovenije. Ta bo določila tudi podrobnejši program usposabljanja in vsebino vodenja dnevnika o opravljanju dolgotrajne oskrbe.

V razpravi so bili poslanci opozicije pričakovano kritični do predloga. Zvonko Černač iz SDS je dejal, da ga je vlada potrdila na dopisni seji, obravnava se po nujnem postopku, zakonodajno-pravna služba DZ pa ima nanj pripombe na 40 straneh. Del predloga je po njegovih besedah prepisan iz zakona, sprejetega decembra 2021. Tako vsebinski nabor storitev, kategorije upravičencev in več drugih stvari ostaja enakih kot v zakonu iz decembra 2021, je dejal.

Bistveno razliko pa vidi v shemi financiranja. Po njegovem mnenju ni mogoče pristati na dodatno obremenjevanje delodajalcev, delojemalcev in upokojencev z obveznim prispevkom, ne da bi bila ta rešitev prej ustrezno usklajena.

"Če financiranje ni urejeno, ni dolgotrajne oskrbe," je odgovoril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Časovnica pri sprejemanju predloga pa je po njegovem mnenju tako intenzivna zato, ker se mora zakon uveljaviti s 1. januarjem 2024.

Sandra Gazinkovski iz Svobode se je strinjala z ministrom. Kot je dejala, zakona iz decembra 2021 ni bilo mogoče izvajati. Poleg tega ta zakon ni zagotovil sistemskega vira financiranja, medtem ko ga obravnavani predlog določa, je dodala. Poleg državnega proračuna namreč od 1. julija 2025 predvideva tudi pobiranje socialnega prispevka od delodajalcev, delojemalcev in upokojencev. S prispevkom naj bi sicer letno po besedah predstavnikov ministrstva dobili 620 milijonov evrov.

V povezavi s prispevkom je Tereza Novak (Svoboda) povedala, da je treba danes za eno uro pomoči na domu pri zasebnem izvajalcu odšteti 11 evrov. Glede na to prispevna stopnja v višini enega odstotka po njenem mnenju ni tako velika, kot govorijo nasprotniki rešitve.

Aleksander Reberšek iz NSi je po drugi strani dejal, da so plače v Sloveniji že zdaj nadpovprečno obremenjene v primerjavi z drugimi evropskimi državami, z obravnavanim predlogom pa bodo še bolj. V NSi so hkrati nezadovoljni, ker bodo vstopne točke centri za socialno delo. Želijo, da bi bile vstopne točke enote zavoda za zdravstveno zavarovanje. Nenazadnje obžalujejo, da kmetije ne bodo mogle izvajati dolgotrajne oskrbe.

Vprašanje vstopnih točk je izpostavila tudi Anja Bah Žibert iz SDS. Pri tem je omenila sporočilo skupnosti centrov za socialno delo, iz katerega izhaja, da centri nimajo dovolj kadra za izvajanje nalog po predlogu.

Zaradi demografskih kazalnikov je treba opraviti resne pogovore, koliko bruto domačega proizvoda (BDP) bomo kot država namenili za demografsko oskrbo, pa je izpostavil Soniboj Knežak iz SD. Ta delež namreč zdaj znaša približno 1,1 odstotka BDP, evropsko povprečje pa je 1,7 odstotka BDP.