STA novice / O morebitni pobudi za veto na zakon o dolgotrajni oskrbi bo DS odločal v četrtek

DZ je v ponedeljek s 54 glasovi za in 24 proti sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. Ministrstvo za solidarno prihodnost predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov letno.

Reprezentativne delodajalske organizacije, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), so v današnjem sporočilu za javnost že napovedale predlog veta v državnemu svetu na zakon. Ostro mu nasprotujejo, saj po njihovih besedah vodi v nadaljnje zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ob nadaljnjem kršenju pravil socialnega dialoga bodo razmislile tudi o izstopu iz ESS.

Kot so izpostavili, je bil zakon v ponedeljek sprejet brez predhodnega soglasja socialnih partnerjev glede financiranja dolgotrajne oskrbe.

"Zakon pomeni dodatno obremenitev za slovensko gospodarstvo, kar je povsem nesprejemljivo. Vodi v nadaljnje zmanjšanje njegove konkurenčnosti in lahko posledično ogrozi številna delovna mesta. Reprezentativne delodajalske organizacije se bomo finančnim obremenitvam delodajalske strani zoperstavile s predlogom veta v državnem svetu," so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije.

Interesni skupini delodajalcev in kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev DS pa sta že minuli teden pozvali vlado in poslance k vnovičnemu razmisleku o ustreznosti financiranja dolgotrajne oskrbe. Spomnili so na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki opozarja, da ustava izrecno določa štiri zakonodajna področja oziroma vrste zakonov, o katerih referenduma ni dopustno razpisati. To so tudi zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter zakon, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna.